Res dobr si ti tole,  x, popisal psihodinamiko, ki ohranja pri življenju forume, pa ne samo njih, ampak vsako kolkrtolk dinamično skupnost. Samo ne vem zakaj nas ma tolk folka  tle gor še vedno živo  eno vizijo, da bi glih tale forum mogel in celo znal prebit okvire skupnosti, ki svojo živost napaja iz  take  psihodinamike. 0bsijane od te vizije nas vsaj nekaj skuša sčarat eno  formulo, kako prosvetlit ovce, prizemljit  guruje, udomačit volkve, uglasit  trobila, razveselit kalimere itd., ne da bi s tem zamoril  dinamiko foruma in mu  s tem vzel potenco za ozaveščanje in osebnostno rast. Jest bi si skor upal trdit, da je to  možno nardit le  na način, da ozaveščanje posameznih članov foruma  ne funkcionira po principu foruma kot skupine. Vsaj jest se trudim forum dojemat ne kot skupino, ki mi bo nudla neko psihosocilano okolje (lahko rečemo tej skupini tud psihološka družina) vzajemne varnosti in zaupanja, ker tega internetni forum  kot odprt medij kljub opaznemu prizadevanju in pričakovanju velikega dela članstva enostavno ne more vzpostavoit in zagotavljat.  Zarad svoje odprtosti pa  lahko deluje kot eno dost dobro simulacijsko okolje, ki spodbuja posameznika k ustvarjanju potrebe po kreiranju   psihološke družine  v njegovi  glavi in v neposrednem okolju. Izkušeni foumovci z več tisoč posti si ziher ne delamo iluzije, da je forum skupnost, ki lahko zadovolji našo osnovno potrebo po pripadnosti.  Hkrati pa bi bli navadne  špekulanstke pizde, če bi to iluzijo  zavestno podpirali  v prišlekih   in na njihov raćun vzdrževali skupinsko psihodinamiko foruma. To dvojnost je marsikdo od vas prišlekov spregledal in nanjo tud opozoril, zato je res  ta zadn cajt, da forum prebije omejnost v tovrstno skupinsko dinamiko in postane en prostor izmenjave čustvenih, razumskih, intuitivnih in drugih presežkov, ki jih lahko koristno uporabljamo pri vzdrževanju ali ustanavljanju  svojih psiholoških in dejanskih  familij,  v svojih primarnih skupnostih torej. Kakršne koli že so, so boljše od nadomestka, ki ga lahko ponudi forum v še tako dinamični obliki.                  

m wrote on 22.05.2004 at 09:27:51:




Niti po pomoti!

Tule si bom izposodil exotove nesmrtne besede:



Stran, stran od mene, zalega gadja!!

picola wrote on 22.05.2004 at 18:08:14:



temu se pa reče vprašanje za milijon dolarjev, ups, evrov  


(smo pač ljudje, tako je to)


uživaj!

Važno je, da drugemu povemo kaj si mislimo o njemu, da ga podočimo, naučimo, spravimo na pravo pot, našo seveda, da ga v njegovem razmišljanju popolnoma degradiramo, da ga sesujemo v njegovi nevednosti, da mu pokažemo, o, si videl, kako dobro znam, znamo, kako sem, smo se naučili, tudi ti boš kmalu takšen, naš, počakaj malo, se že učiš, te bom, bomo že spravli na prvo pot.
Predvsem pa, v vsej svoji veleneumnostni najnižjega primitivizma, ki se lahko rodi v naših umih sploh ne opazimo, da so določene besede, učenja, šolanja namenjene predvsem nam, NAM SAMIM.
Mislimo, da delamo dobro drugim, ker jih spravljamo na našo pot, prvo pot in se na vse kriplje tudimo, da bi ja bila videti pristna, prava, zraven dodamo še par tujk, napišemo, koliko in kaj smo prebrali, kje vse smo bili, kaj vse smo že čez dali, se prav po partizansko bojevali, da zdaj, zdaj pa mi lahko naučimo še tebe, dragi duhovni izgubljenec, le verjeti moraš, verjeti, da je vse v tebi, mi, ti bomo pa pomagali, da se boš rešil muk in vsega trpljenja, ki ga to vse skupaj prenaša v tvoje življenje, ampak pazi, zadj si našel nas, zdaj si rešen, samo ubogaj vodljiva nečista črna ovčka.

V resnici smo pa vsi skupaj taki siromaki, da sploh ne opazimo, da se venomer ukvarjamo vedno samo sami s seboj.

Sramota, tudi duhovneži niso več to kar so nekoč bili.

Quote:


Dobr si to opazu, kreden, da se ukvarajmao predvsem sami s sabo. Jest to priznam, se tega skušam zavedat in da ne bi  zavajal drugih, da sem pameten tud zanje,  bom to tvojo ugotovitu pripopal  spodaj pod črto, da se kot uno opozorilo pri reklamiranju   farmacevtskih preparatov  prikazala na koncu vsakega mojega posta.