Toni_Zamene wrote on 17.05.2004 at 14:16:55:


Kako jaz to razumem.
Torej, v kulturi vseobsegajoče ljubezni in sprejemanja sem nam hitro lahko zgodi, da se (ob izdatni pomoči drugih) kar hitro pričnemo samospraševati...kaj pa če sem jaz kaj kriv, da je bil oni slab do mene. In pričnemo pozabljati na dejstvo, da nič ne opravičuje tega, da je nekdo "slab" do nas. In jeza, ki jo namenoma negujemo, nam prevetivno preprečuje, da bi odgovornost pripisali sebi.
Toni? Približno tako?

Lilith wrote on 17.05.2004 at 20:33:47:


Lilith, ko govorim o jezi kot " kurivu " jo pojmujem v širšem smislu - na nek način v spogledovanju z besom, v psihološkem pogledu pa kot povzročeno z globljimi strukturami naše osebnosti , kot neke vrste notranje vznemirjenje , opomin in prostest našega Selfa, da z našo notranjo duševno ekonomijo na relaciji jaz ( individualna identiteta ) - drugi ( identiteta množice ) nekaj ni v redu. Pogosto v teh primerih gre za grožnjo izgubo individualne identitete in pritiska s strani množične identitete po samozanikanju ( beri: podrejanju množici ).
Mislim, da na pojav te jeze pravzaprav nimamo nekega posebnega vpliva - to  jezo  bi poimenoval "pametna jeza ali pametni bes ", ker je njen  cilj : prvo opozorilo, da nekaj v naših odnosih ni v redu ( da nekje nastaja škoda in smo ogroženi ); drugo pa pomeni naravno vzpodbudo, da "sodelujemo" v samoregulacijskem procesu naše psihe, da na novo uredi odnose med našo individualno suverenostjo in pritiski množice, ki se vedno reprezentirajo skozi občutke krivde.
Jaz tega procesa ne razumem kot nek postopek samovaranja, v katerem bi prisotno jezo zlorabljal kot potrditev za moj prav v odnosu do nekoga drugega ampak kot del naravnega mehanizma ločevanja individuuma od   črede. Seveda pa  moramo biti za to pripravljeni  plačati tudi svojo  ceno, kar pomeni, da stoji za tem vedno neka  določena odločenost, neko širše stališče do sveta in  odgovornejši odnos do našega individualnega življenja.

Lilith, tako nekako jaz to vidim.

Toni_Zamene wrote on 18.05.2004 at 06:53:46:


Niti to ne drži čist tako.

Ni ful dobro napisano



P.S Čakam, da te na mojo izjavo popade zdrav-kreativen-ustvarjalen bes....

Ma kar jest vem, je to da se človek spreminja.

in kar te danes ujezi, ni nujno da te jutri ali celo čez pet minut. Navadno, te nekaj jezi in dokler tega ne predelaš, te bo vedno jezilo.

Vem, ni nujno, ampak zdravi razvoj človeka pelje v mirno starost, v to da se čim manj jezi. Če ubere obratno pot, ne bo dolgo živel, in velika verjetnost je da postane "živčna razvalina".

Zdej te dni berem Fukojamca, kattastrofalni podatki. 10% američanov nujno jemlje antidepresive

Gru Gru wrote on 18.05.2004 at 08:43:08:

Ce ima toni prav, potem je lahko vzrok temu tudi tlacenje jeze namesto upostevanja "njenih" opozoril.

Jest se recimo, odkar sem zamenjal sluzbo, bistveno manj pogosto razjezim.

bp

Lilith wrote on 18.05.2004 at 08:58:28:



Mogoče, da se odmakneš ni ravno odgovor, vedno pa moraš imeti/obdržati svoje mnenje, četudi ga vedno ne deliš z drugimi.

Glede maščevanja pa: ne osredotoči se preveč na to. Če ravno dobiš priliko OK, samo drugače je pa takole. Jaz sem jih vedno, ko sem ga kaj sral ali komu škodoval, dobil po buči, ampak ponavadi ne od te osebe ampak čisto od koga/česa drugega.

What goes around comes around.

goinup wrote on 19.05.2004 at 08:02:02:



Uf, pol imaš pa velik mobitelov račun  
No, mal heca  

Ja, treba bo ločit med kolegi, prijatelj in znanci  
Pa ločiš  ???  
Vprašam samo zato, ker vidim, da druge učiš kaj so prijatelji kaj pa kolegi, mislim pa, da ne ločiš najbolje  

No, pa da ti še jaz svoj pogled na to napišem.
Prijatelj je samo eden, vsi ostali so kolegi ali pač samo znanci.
Ker njemu lahko zaupaš vse, se o vsem pogovoriš  z njim, kjer naj nebi bilo ovir pri govoru in zaupanju, se pravi, lahko pred njim naglas razmišljaš.

Pet jih imeti, prijateljev  ???

Kako že gre oni pregovor : Če veš sam, veš samo ti, če vesta dva, že ve pol sveta, če jih ve več, vedo pa vsi, neki v tem smislu