Pa dalje.
Večni zaljubljenci je čisto napačna beseda, ker vse kar je človeškega tudi večno ni.
Ste zagotovo mislil v smislu, da se nekateri stalno zaljubljajo.
Zakaj pa se ne bi?
Ste jim mogoče fouš?
Človekova zavist je od nekdaj huda reč, razjeda človeka kot žveplena kislina, na koncu pa ne ostane nič, razen praznina.
Ravno pesmi ne bom pisala, se mi zdijo preveč patetične, čeprav me včasih zagrabi, da bi pisala lepe stihe, pa nisem ravno iz nebes, tko, da ne bo šlo.
Torej smo odkrili, da večnosti ni, ker je itak vse minljivo.
Prepogosto zaljubljanje je psihološko gledano v bistvu pozitivna lastnost nekaterih, saj so očitno sposobni svoja čustva prilagodit mnogim osebkom. Narejeni so dobesedno kot ene sexmashine, ki se hitro vklopijo in še hitreje izklopijo. V bistvu pa jih žene ena huda človeška slabost, bi se temu reklo nestalnost, ali pa se očitno ne znajo zavezati samo eni osebi. Mogoče tudi niso sposobno žrtvovati sebe samo enemu, ampak bi se žrtvovali tisočkrat vse taj do groba, če bo treba, pa še pol bi podpisal pogodbo s hudičem ali pa angeli, sej ni važn. Zavezati se nekomu, obljubiti popolno zvestobo, pripadati samo eni osebi je tud težko, ko pa te oblega toliko prekrasnih bitij, skušnjave pa še čega. Poznam ljudi, ki po celo življenje varajo, na koncu pa v biti varajo samega sebe, pa lažejo partnerju, da so samo njihovi, sedijo na dveh stolih, nekateri celo na treh ali večih. Ne razumem, kako jih to sploh znese, saj jaz, če že drugega ne, bi zmešala čisto vse, pa nisem med butastimi. Enostavno bi že v imenu zmutila, namesto Jaka bi rekla Edi, pol pa si lahko prestavljate paniko med rjuhami, ko bi uni to slišal. Pa tud nisem lih zato, da se človeški sokovi med seboj mešajo, sej veste, kako to je. Pa da ne bi vedla katera noga je katere, bi me tud zmedlo. Mislim, da tisti, ki enkrat prevara, vara vedno, tisti, ki je sposoben ljubiti vsak teden pet drugih, pa tud ni čisto gladek ke v glavo. Pa še nekaj. Zaljubljenost še ni Ljubezen. Je samo trenutno stanje neke kemične reakcije, ki se v našem telesu dogaja, pri moških osebkih je največkrat povezano s spolno slo, pa lahko napišem tudi trenutni telesni osvojitvi. Ko pa je objekt enkrat osvojen, ni več zanimiv. Ravno telesna osvojitev je za moški svet definitivno tisti adrenalinski šok, ki telo spravi v pogon, včasih jim že iz oči gleda pohota, včasih bi se še slinl, če bi se le smel, kot kakšni mladi kuški, ki vidijo brejo samico. Živasko a ni?
Kaj vem, mogoče se pa tudi motim, pa ej, moški, da ne boste slučajno užaljeni, ker tako direktno pišem, po ovinkih očitno ne znam, pa tud v celofan ovila ne bom, ker bo izgubilo smisel.
Lep dan in veliko ljubezni!
Donna*
Home
Pages: 
