Na posebno željo dveh (divjih ???
) moških se nadaljuje:
Pravljica se nadaljuje - deček ukrade ključ, odklene Divjega moškega. Divji moški je naposled osvobojen in jasno je, da se bo vrnil v svoj gozd daleč od "gradu".
Na tej točki bi se lahko zgodilo veliko stvari. Ko bi se Divji moški vrnil v gozd, deček pa bi ostal v gradu, bi se v njegovi psihi na novo vzpostavil temeljni zgodovinski razcep med primitivnim in civiliziranim moškim. Mogoče bi večno žaloval zaradi izgube Divjega moškega. Lahko bi pred vrnitvijo staršev potisnil ključ nazaj pod blazino, nato pa rekel, da nič ne ve o pobegu. Po tem izgovoru bi lahko postal vodilni človek v korporaciji, fundamentalistični duhovnik, redni profesor, človek, na katerega bi bili starši ponosni, nekdo, ki "nikoli ni videl Divjega moškega".
Vsi smo velikokrat vrnili ključ pod blazino in lagali o njem. Nato se mora samotni lovec v nas vnovič vrniti v gozd, spet v spremstvu psa, ki seveda izgine pod vodno gladino. Tako izgubimo veliko "psov".
....Pravljica namiguje, da deček in Železni Janez ne moreta doživeti iniciacijske združitve na grajskem dvorišču. Verjetno je preblizu materine in očetove knjige pravil.
...Vemo, da je deček v naši pravljici spregovoril z Divjim moškim in mu dejal, da ne ve, kje je ključ. To je pogumno. Nekateri moški nikoli ne spregovorijo besede z Divjim moškim.
Ko je deček odklenil kletko, je Divji moški planil nazaj v gozd. Deček v naši pravljici ali petintridesetletni moški, kot smo si ga zamislili - kakor že hočete gledati na to-, tedaj napravi nekaj čudovitega. Spet nagovori Divjega moškega: "Počakaj! Če se bodo moji starši vrnili in odkrili, da te več ni, me bodo našeškali."
Divji moški mu odgovori: "Dobro razmišljaš. Bolje, da greš z mano."
Divji moški torej dvigne dečka na ramena in skupaj odideta v gozd. To je odločilno. Vsi bi morali imeti tako srečo.
Ko deček odide v gozd, mora vsaj začasno premagati svoj strah pred divjino, neracionalnostjo, dlakavostjo, intuicijo, čustvom, telesom in naravo.
...Deček povsem prekine odnos z očetom in materjo, to je prelom, kakršnega zahtevajo stari iniciatorji. Železni Janez reče dečku: Nikoli več ne boš videl ne matere ne očeta. Vendar imam zaklade, več kot jih boš kdaj potreboval." Tako je to.