apostat wrote on 29.07.2004 at 16:19:21:No, pa ne bom več komentiral, če vam je tako bolj všeč, če se vpičite v vsak moj post, ki nima nobene veze s tem, kar mi naprej mečete...
Kako nima veze? Saj smo te lepo vprašali ali v prvem postu govoriš o sebi. Če ti ni jasno, kaj smo mislili, potem še enkrat preberi lasten tekst na naslednji način:
Exo pravi:
"Ali nekateri psihiatri ponujajo pacientom - recimo meni - takšno uteho, da bi poceni ušel občutku krivde, češ da sem žrtev bioloških, psiholoških ali socioloških vplivov okolja, ali da sem nemočna lutka na bojišču, kjer se spopadajo ono, jaz in nadjaz, da mi priskrbijo alibi in me rešijo občutka krivde? Zdi se mi, da klonem pod pritiskom individualnopsiholoških tez - napačno razumljenih in zlorabljenih, da se nevrotični fatalizem včasih sklicuje tudi na tisto, kar so iz mene v otroštvu naredili vplivi vzgoje in okolja, kako so zame postali usodni itd. Morda se z vsem tem hočem odkupiti za svoje značajske šibkosti? Te šibkosti jemljem kot nekaj danega, namesto da bi v njih videl nalogo za svojo dodatno vzgojo in samo vzgojo. Recimo, da si sam vnaprej postavim diagnozo in se skušam sam najti v različnih gradivih, ki se ukvarjajo s psihopatologijo, samo da skušam opravičiti svoj položaj in se postavljati v vlogo pasivne žrtve, češ da je vse izgubljeno in da si nisem sam kriv za svojo duševno razrvano stanje, da sem pač tak, kakršen sem, ker mi je bila usoda neprizanesljiva...
Freud je govoril o pridobitvi bolezni kot o drugotnem bolezenskem motivu: da pacient, recimo jaz, skušam s svojimi simptomi obvladati okolico, navezati koga nase - moj simptom postane orožje, s katerim npr. teroriziram soforumaše (grožnja ali izsiljevanje z odhodom s foruma)."
Ne vem od kod ti občutek paranoje, da ti vsi nekaj sledimo in ti hočemo žalega (ko pa smo vsi tak fajn ljudje), ampak čisto resno: ko sem prebral prvi post, sem dobil močan občutek, da govoriš o sebi (saj vemo, da fraza "nekateri ljudje pravijo" v resnici pomeni "jaz tako pravim"), zato sem te vprašal, če je to res.
A je?