Quote:En_bk, z vsem tem se strinjam, da je treba pri sebi razčistit. Ampak čist z otroškega vidika, npr., otroka boli in ne razume ZAKAJ SI ZAMUDIL ENO URO, če sta se dogovorila za določeno?
ZAKAJ JE TO DEJANJE IN NE DOGODEK? In če je dogodek, potem se vendarle opravičiš. In če se opravičiš, potem bo žena razumela, in ne bo reakcij, vsaj v bodoče ne, ker bo vedela, da se potrudiš, da ne bi zamudil.
A sem grozna?
To je pa zdravljenje skozi zavestno komunikacijo...bi rekel titud...tudi jaz.
Ali na daljše /ne krajše/. Ko bi en drugemu povedala svoje občutke /na pravilen način seveda...to je povedat samo kar te teži, brez obtoževanja, poslušat, občutit občutke drugega, premislit, sprejet, da ima drugi pravico občutit kot občuti...še kaj je najbrž/, bi zdravila svoje travme, ki so vzrok... jaz svoje, ker bi se zavedel, kaj moje početje povzroča tebi, zakaj to počnem, da mi ni treba početi, ti pa svoje...zakaj tako reagiraš na moje dejanje, od kod ta izvor, podoživela bi ga, se zavedala, da nisi več tista od takrat...da se ta brazda lahko popolni...pa še kaj najbrž.
Ampak...to je način odpravljanja vzrokov...lahko jih tudi drugače, na težji način, sama...lahko s pomočjo kakih drugih orodij. Zavedeti se, da te moti...reakcija...kaj drugega...se moraš pa sama, in zaželeti ter odločiti se to spremeniti, se moraš tudi sama...najbrž. Meni je ta zavestna komunikacija zelo všeč