Danes smo se pri TA pogovarjali o užaljenosti in prizadetosti.Kakšna je razlika med njima in zakaj reagiramo na točno določene stvari,besede.Ker se mi zdi to aktualna tema na našem forumu,sem se odločila,da jo 'dam v promet...' Pogovarjali smo se o tem,da če imaš visoko samospoštovanje/ dobro samopodobo,da te lahko prizadane le malo stvari,oziroma bolj natančno povedano le ob malo stvareh si lahko prizadet ali užaljen.Moj profesor celo trdi,da njega nobena beseda/žaljivka/človek ne more prizadeti ali užaliti.
Se pravi, prizadanejo me lahko samo stavki,za katere nekje v podzavesti(ponavadi v Otroku) menimo,da so resnični.Če smo prepričani vase,potem vemo in čutimo,da to ni res in smo v sebi kljub žaljivkam mirni.

Torej...,da ne bom samo besedičila,bom povedala še svoje izkušnje...Mene osebno najbolj prizadane,če mi nekdo reče ali pa mi da vedeti s svojim vedenjem,da sem neumna(nisem pametna),če me kdo ignorira,prizadeta sem,če se več ljudi hkrati 'spravi' name,takrat popolnoma zablokiram(tudi,če imam dobre argumente,jih ne znam spravit ven),če kdo kriči name,če mi kdo reče da sem grda(oziroma tole sem že mal popravla,vsak dan sem si vizuelno bolj všeč).Pa še kaj bi se najbrž našlo...ampak za začetek se mi zdi,da bo dovolj.
Vem tudi,zakaj v takšnih okoliščinah odreagiram z užaljenostjo(sem žalostna) ali prizadetostjo ali celo agresivno(užalim nazaj-se maščujem z besedami) in sicer odgovor sem(kot skoraj vedno) našla v svojem odnosu z očetom,ki me je ignoriral,mi ni dajal pozitivnih stoukov(pohval),ko sem bila vsa leta odlična v šoli(pa tudi odnos z mamo je nakazoval na to,da so ženske neumne in podrejene)...v glavnem večina stvari izhaja iz mojega odnosa z očetom...
Zanima pa me tut,kaj vas užali ali prizadane? Kaj mislite,da je vzrok temu? Ali ste pogosto užaljeni? Kdo vas najlažje užali oziroma ob kom se počutite manjvredni(zdi se mi,da je tukaj tut neka povezava-če te nekdo užali,se počutiš v tistem trenutku manjvrednega od drugega)?
Tako...moram rečt,da sem se v današnjem dnevu veliko naučila,predvsem nekaj,kar mi ne bo koristilo samo teoretično,ampak predvsem praktično,vem,da bom s tem znanjem še izboljšala samopodobo...skratka...zopet mi bo mal lepša potka za hodit(ne bo tolk kamenčkov) in počutim se prov fajn.


Lep dan želim vsem skupaj.

Bp,vse to smo obdelal...tut to in še marsikaj drugega...in skor vsi smo bili mnenja,da to skorej ni mogoče(najbrž bi se res lahko našla kaka stvar,vsaj po mojem mnenju),ampak ne vidim razloga,zakaj bi nekdo kot je on, lagal...(razen če nima kr velikih problemov sam s sabo,v kar pa močnoooo dvomim).
Sicer pa bp,nisem spraševala tega in...ja ...po vsej verjetnosti zopet ne bo nič z našimi osebnimi 'priznanji in izpovedmi'...kot vedno. Imam občutek,da ko je potrebno dat nekej ven iz sebe ,iz svojega privat življenja,da se vsi lepo poskrijemo v svoje luknje,da ja ne bo kdo...opazil mojih napak...Mi je že postalo jasno,da bomo tukej spet debatirali o vsem,razen o sebi...sicer pa tut jst to počnem...
tko da nč novga...

Mene osebno prizadene krivica, pa naj je storjena meni ali komu drugemu.

Prizadene me tudi, kadar pri meni bližnji osebi v trenutku, ko si zelo želim pozornosti, ne dobim odziva, kakršnega si želim.

Strinjam se s tabo, Picola, da gre iskati izvire prizadetosti v zgodnjem otroštvu, v odnosih s starši.

picola wrote on 16.10.2004 at 21:26:50:


Moram reči, da sem vesela, da si dala tole temo gor, ker so se mi odgovori kar usuli...takole v mislih... In bom imela kaj za razmišljati v prihodnjih dneh...

Ne bom pa pisala semle, ker lahko te vsebine izražam samo v okolju, kjer se čutim varno in sprejeto.  Ker ta tema je izredno boleča... in bilo bi izjemno samodestruktivno od mene odpirati se v okolju, kjer vem, da bi bila dodatno prizadeta.

Lilith wrote on 17.10.2004 at 12:33:00:


Lilith,te čist razumem,zakaj ne želiš o tem debatirat tukej...Jst sicer tukej na forumu s tem nimam kakšnih večjih problemov(oziroma se mi celo zdi,da sem ena redkih tukej,ki  govori velikokrat tudi o svojih napakah in privat življenju nasploh-lahko pa da imam napačen vpogled v to zadevo),vem pa kako je izražat se v okolju,kjer se ne čutiš sprejetega in varnega(zame je to predvsem služba).
Zato ti želim čim več občutkov sprejetosti...

Draga picola,

Prav nobene potrebe ne vidim, da se kdorkoli postavlja na moje mesto in namesto mene razlaga motive in ozadja za to kar počnem. Poleg tega ti manjka izkušenj ali pa vsaj lucidnosti, kar bi ti morda omogočilo da lahko vzpostaviš nek tak pokroviteljski odnos.

bp

Mene prizadene, ko vidim nemoč, krivico, pa ne znam pomagati.
Prizadene me sočutje, ki ga ne znam izraziti.
Prizadene me lepota.
Prizadene me ljubezen. Ta svet in kaj ljudje počno v nevednosti.
Nerazumljenost me prizadene.
Prizadenejo še zmeraj  projekcije vame - poskus nekoga, da bi me določal in spreminjal po svoji podobi. Prizadene me skrivanje, da potrebujem ljubezen.
Prizadene, da ne znam biti drugače kot da sem kar nisem.
Prizadenejo razbite sanje.

picola wrote on 18.10.2004 at 06:30:17:

Draga picola,

Nikjer nisem opazil, da bi me poskusila analizirat. Tvoj prvi odgovor pa temelji na večih predpostavkah, ki jih obravnavaš kot dejstva. Žal so te predpostavke napačne.

bp