siaj wrote on 16.11.2004 at 09:50:18:



Ljudje smo na vrhu (neke) prehranjevalne verige (čeprav je to krog) in tu nima smisla govoriti o rušenju nekega kvazi naravnega ravnotežja. Če ta trenutek vsi postanemo vegeterjanci bi ravno zaradi tega izuumrlo kar nekaj vrst (no ja mogoče bi samo prišle na rob izumrtja), ki svoj ostoj dolgujejo samo svoji prehrambeni koristnosti. Tako kot so nekatere živali izumrle ali prišle na rob izumrtja zaradi drugih stvari (krzno ali prostor). Vendar pa je tako, da so živalske vrste izumirale tudi pred zmagovitim pohodom naše vrste - tako  kot so nastajale nove. Življenje pač ni nekaj statičnega, temveč je dinamika, kjer je sprememba edina stalna stvar.

Seveda pa obstaja lepa dvoličnost pri tistih, ki so proti ubijanju: dvoličnost, ki nekatera živa bitja postavlja pred druga - kjer recimo uboj žuželke ni enak uboju kure ali mačka in kjer rastline sploh ne štejejo med živa bitja, saj se njih sploh ne ubija. Tu se seveda pozicija tistih, ki nasprotujejo ubijanju popolnoma izvodeni: življenje je tudi ubijanje; oziroma s tem, da živimo, odrekamo življenje nekaterim drugim živim bitjem in kdor se ne more sprijazniti s tem pač nima tukaj kaj početi.



uživajte!

t wrote on 16.11.2004 at 10:20:42:


kje nima tisti, (( ki se s tem (pravzaprav niti ne vem s čim točno, verjetno pa s tem kar si ti napisal, opisal kot dejstvo) ne more sprijazniti )) kaj iskati?

Kako točno si to mislil?

****

Mislim, pa t, tale argument, kako bi bilo ČE bi postali vsi vegetarianci ... mal za lase privlečen, ker dejstvo je, da trenutno niti slučajno ni takšnih perspektiv. To je pa že argument neke paranoične utopije. (Mal me že spominja na tisto predvolilno kampanijo za Busha, ...) Pa katere živalske vrste bi izumrle, a mogoče tisti piščanci, ki jih tko gojijo, da jim niti krila ne zrastejo?

Jaz sem za postopne spremebe. In to takšne, ki temeljijo na razvoju posameznika, ki se sam zase odloča v skladu s svojim etičnim kodom. Pač odloči se pa v ravnovesju s samim seboj, ne na silo.

Zdej ne vem, če si to točno name mislil, ... ampak jaz se ne zavzemam za neko radikalno neubijanje ... to si lahko privoščijo po moje eni budistični menihi, recimo. Pa še ti, ko grejo čez vajo, da potujejo in se prehranjujeo zgolj s tem, kar jim ljudje ponudijo ne smejo zavrniti mesa, če jim je ponujeno. Jaz se zavedam, da s tem ko živim tudi ubijam (in posredno tudi podgane, ker živim v bloku, kjer jim nastavljajo strup in jaz tega strupa pač ne umikam). Zavzemam se pa za nenasilje in torej v skladu s tem, lahko povem svoje prepričanje in spoznanje. S tem, ko ne jem mesa, vsaj ne podpiram govedarske in perutninske industrije (pa še drugi razlogi so).

No, t, mi pa povej, kje bi ti potegnil razliko?

Dvolični bomo do trpinčenja in ubijanja vse dokler bo   trpinčenje in ubijanje del človekove kulture, na podlagi katere se vzdržujejo skupnosti. Odpravo smrtne kazni jest smartam kot enega močnejših znanilcev odpravljanja uboja  kot instrumenta za vplivanje na življenja živih. Naslednja oblika bo odprava trpinčenja kot oblike socializacije, ta pa se bo kazala v odpravi zaporov in represivnega aparata sploh. Odprava represivnega aparata bo odpravla tud ovire za življenje vseh živih bitij v humaniziranim okolju, saj ne bo nobenga razloga, da bi se človek počutu ogroženga od živalskih vrst,  saj je življnjski prosotor lahko humaziran le na način, da se ohranja in razvija življenjska pestrost, enako kot človeška tud  rastlinska in  živalska.  

Vsaka oblika  trpinčenja in ubijanja  živali je le preslikava družbenih odnosov na živo okolje. Nobenega 'naravnega nangnjenja' nimamo, s katerim bi lahko opravičevali  ubijanje in trpinčnje živali, kaj šele. da bi z 'naravnim nagnjenjem' lahko utemljevali trpinčenje in ubijanje  (so)človeka. Zato so tolk dragocene izkušnje različnih  kulturnih  skupnosti, ki problem (ne)nasilja rešujejo na samosvoj in inovativen način. Ena takih je  tud naša evropska civilizacija s svojo toleranco, njej popolnoma enakovredne pa so vse, ki so na svoj način izgradile svoje kulturne načine strpnosti in sožitja tako do članov  lastne skupnosti kot do tujcev. Pri tem je potreno izhajat tud iz lovske/bojevniške/vojaške tradicije, saj so vse te tradicije na nek pomemben   način prispevale k temu da so se skupnosti skupnosti ohranile in razvile do stopnje, ko bodo  ravno za preživetje lastnih skupnosti   nujno  morale iznajt kulturo  sožitja na nerepresivnih temeljih.  

titud wrote on 16.11.2004 at 11:19:34:


tole je pa pravi manifest .... kako že rečete? aha, pod tole se pa takoj podpišem  

t wrote on 16.11.2004 at 11:29:32:



mljask, jaz že prav nesramno uživam t tejle debati

dobr si se zatekel v svojo filozofsko pozicijo

dobr ti to interpretiraš

potemtakem je edina nedvolična pozicija filozofska, al kako?

da je pa treba življenje živet pa itak

siaj wrote on 16.11.2004 at 11:21:55:


Saj tudi je. Pa ne samo moje.

Ko boš šla na cesto s plakotom v roki in boš protestirala proti naprimer transportu živali, pa ne boš več v fotelju. Boš v akciji. 8)

siaj wrote on 16.11.2004 at 11:56:56:


Svetovnih problemov se ne da reševati na individualni ravni. Ravno zato pa pravim, da je treba vstati iz fotelja in iti v akcijo.

Praviš, da bi se akcije udeležila. Pa jo poskusi organizirat.

Kam pes taco moli pa jaz tudi vem.