Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 ... 7 8 9 10 11 ... 18
(Read 71370 times)
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Morilci živali
Reply #120 - 17.11.2004 at 08:32:22
 
t wrote on 16.11.2004 at 15:43:44:
Ja eno je deklarirana lestvica, nekaj povsem drugega pa je dejanskost.

Zelo lepo je postavljati visoko tiste, ki so sebe žrtvovali za druge. Realnost pa gre v drugi smeri: preživijo tisti, ki so druge pripravljeni žrtvovati zase - ti so pravi končni zmagovalci, ti, ki v to verjamejo pa so pač poraženi oziroma žrtvovani.

Toliko o zavestnem žrtvovanju: najlepše je zavestno žrtvovati druge, nato jim peti hvalnice in postavljati spomenike.

(heroji pač imajo ta luksuz, da so mrtvi)


Za tistega, ki se zavestno žrtvuje, je ta etika močnejša od nagona po lastnem preživetju. Tega tisti, ki se zavestno žrtvujejo,  zihr ne občutjo kot manipulacijo, če pa je njihova žrtu dejanska posledica manipulacij ali pa če se z njihovo žrtvijo okoriščajo preživeli zmagovalci, to v bistvu nč ne zmanjša etičnosti njihovega žrtvovanja.

Družba kot celota  ni zavestno vodena zarota, je rezutat različnih silnic in interesov, ki se za nekatere dejansko končajo tragično brez zavestnega namena in krivde kogarkoli. Družba proti posamezniku  ali njegovi skupnosti deluje dostkrat nepredvidljivo in nehote tragično tko kot kompleksni in nepredvidljivi naravni pojavi s to razliko, da se zametki teh družbenih ujm generirajo v naravi vsakega posameznika. Tisti ki se žrtvuje, se na nek način zaveda, da je sam pripomogel h generiranju konflikta, ki ga s svojim žrtvovanjem skuša odpravit. Včasih bi temu rekl 'pomirit duhove'.


Quote:
je pač tako, da recimo koristi za človeka niso tudi koristi za živali in obratno. Človek si bo pač vedno želel v gozd brez bojazni, da se bo moral soočiti z medvedom in kmed bo vedno hotel sejati pšenico in jo požeti še preden mu jo merjasci pomalcajo. Zato se humanizem nikoli ne bo odrekel svoji relativni nadvladi nad ostalim živalskim svetom.


Ni rečeno, da je humanizacaija nadvlada človeka. Inteligenca, ki je lastna človeku, ni nujno le sredstvo za podrejanje 'manj' inteligentnih. Je lahko tud orodje, da spoznaš  inteligenco drugega in prilagodiš svoje ravnanje tako, da z njim nisi v konfliktu oz. s svojim ravnanjem vplivaš  na ravnanje drugega tako, da ni v konfliktu  s tabo. Tovrstno inteligence pa se veda moramo najprej naučit uprabljabt drug pri drugmu, ker smo si med sabo dost nevarnejši kot so nam nevarne vse živalske in rastlinske vrste skupaj. V tem je po moje bistvo humanizma, ki je kasnej konkretno izrazlo  v pojmu  tolerance.  
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Morilci živali
Reply #121 - 17.11.2004 at 08:40:30
 
Bardo_Thodol wrote on 16.11.2004 at 15:49:21:
Koliko šans imamo kot človeška vrsta, je sicer že vprašanje  drugačne vrste.
(Na Discoveryju sem zasledil posrečen reklamni spot, v katerem vozniku crkne avto in ko mu nekdo ustavi, da bi mu pomagal, ga ta ne vpraša za pomoč, ampak kaj meni, ali bo človeška vrsta preživela. "Got to know"   8) )

Zgleda, da pri razvoju vrst obstaja zakonitost, po kateri velikani, ki zaradi velikosti v prehranjevalni verigi nekaj časa dominirajo, nato to plačajo z veliko hitrejšim izumrtjem, kot sicer manjše, a prilagodljivejše vrste, ki dobijo nato svojo priložnost, da se iz njih razvijejo nove vrste velikanov. (najbolj znan primer je izumrtje dinozavrov, kar je dalo priložnost razvoju do tedaj nepomembnim  sesalcem)

Ne glede na to, koliko šans ima človeška vrsta, se vseeno splača živeti in  odprto spoznavati življenje v enem spoštljivem odnosu do vsega, kar je v izredno zanimivem spletu okoliščin tudi omogočilo, da smo to, kar smo.


Dobr povedan. Jest bi temu dodal še to, da bi blo dobr zraven gojit eno zavestno ponižnost. Če je že nismo zmožni gojit neposredno do zunanjega sveta, pa vsaj do sveta, ki ga imamo v seb, do svoje lastne narave in drug do druzga. Ker nikogar s svojo prevzetnostjo in prepotentnostjo ne moremo bolj ogrožat kot samega sebe, kot posameznika ali  kot človeško vrsto.
Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: Morilci živali
Reply #122 - 17.11.2004 at 10:57:40
 
titud wrote on 17.11.2004 at 08:32:22:
Za tistega, ki se zavestno žrtvuje, je ta etika močnejša od nagona po lastnem preživetju. Tega tisti, ki se zavestno žrtvujejo,  zihr ne občutjo kot manipulacijo, če pa je njihova žrtu dejanska posledica manipulacij ali pa če se z njihovo žrtvijo okoriščajo preživeli zmagovalci, to v bistvu nč ne zmanjša etičnosti njihovega žrtvovanja.


Bistvo vsake manipulacije je v tem, da se je objekt, s katerim se manipulira, ne zaveda. Lahko sicer temu rečeš etika, vendar pa je to samo neka sprevržena etika - to je po svojem bisvu etika samomorilskih napadalcev. S tega stališča se lahko skoraj vsako dejanje označuje kot zelo etično in pravilno.


titud wrote on 17.11.2004 at 08:32:22:
Družba kot celota  ni zavestno vodena zarota, je rezutat različnih silnic in interesov, ki se za nekatere dejansko končajo tragično brez zavestnega namena in krivde kogarkoli. Družba proti posamezniku  ali njegovi skupnosti deluje dostkrat nepredvidljivo in nehote tragično tko kot kompleksni in nepredvidljivi naravni pojavi s to razliko, da se zametki teh družbenih ujm generirajo v naravi vsakega posameznika. Tisti ki se žrtvuje, se na nek način zaveda, da je sam pripomogel h generiranju konflikta, ki ga s svojim žrtvovanjem skuša odpravit. Včasih bi temu rekl 'pomirit duhove'.


Stopimo malo s te abstraktnosti in poskušaj Židom razlagati, da je bil nacistični genocid nad njimi "rezutat različnih silnic in interesov, ki se za nekatere dejansko končajo tragično brez zavestnega namena in krivde kogarkoli." Poskusi potem to razložiti še indijancem ali pa recimo čarovnicam, ki so gorele na grmadah...

Seveda pa vedno obstajajo zmanipuliranci, ki "niso nič krivi". In seveda so vsi nedolžni...

Zelo lahko se je skrivati za abstraktnostjo nekaterih pojmov, vendar pa vseeno obstaja dejstvo, da ti pojmi delujejo tudi v dejanskosti, kjer pa se vidi, da je družba takorekoč organska celota, sestavljena iz posameznih delov, kjer imajo določeni deli popolnoma določene funkcije.


titud wrote on 17.11.2004 at 08:32:22:
Ni rečeno, da je humanizacaija nadvlada človeka. Inteligenca, ki je lastna človeku, ni nujno le sredstvo za podrejanje 'manj' inteligentnih. Je lahko tud orodje, da spoznaš  inteligenco drugega in prilagodiš svoje ravnanje tako, da z njim nisi v konfliktu oz. s svojim ravnanjem vplivaš  na ravnanje drugega tako, da ni v konfliktu  s tabo. Tovrstno inteligence pa se veda moramo najprej naučit uprabljabt drug pri drugmu, ker smo si med sabo dost nevarnejši kot so nam nevarne vse živalske in rastlinske vrste skupaj. V tem je po moje bistvo humanizma, ki je kasnej konkretno izrazlo  v pojmu tolerance.  



Tudi tu bi se dalo povedati kaj o dejanskih situacijah: ne vem koliko se bi recimo prilagajal intelegenci ščukov in drugega življa. Če gremo na najnižjo raven: v trenutku ko se neha košnja trave, se v parih letih senožeti zarastejo, in takoj dobimo gozd: in seveda tu ni nobenega drugega intelegentnega prilagajanja, kot da se grmovje poseka. Tudi sedaj, smo samo še ena izmed vrst živali, ki je še vedno v tekmi z ostalimi vrstami (pri čemer velikost ne šteje). Zadnjič sem gledal neko oddajo o mravljah, ki so jih iz južne Amerike uvozili v severno in tu je zadeva izgledala precej divje, saj so morali uleteti posebni specialci, ki se dan in noč borijo proti tem mravljam - na tem mestu pač ni prostora za humani dialog.

O toleranci med nami pa je itak bilo že preveč napisanega: kot ena od zmagovitih vrst smo pač v bitki tudi med sabo - kar pa nikakor ni zgolj naša lastnost: podobna obnašanja lahko najdemo tudi med ostalimi vrstami.

(se mi pa zdi zanimivo, da imajo o toleranci vedno največ za povedati tisti, ki so si na račun drugih odrezali največji kolač: v stilu, najprej te oberem do golega, potem pa ti bom začel pametovati o civiliziranosti in toleranci)


uživaj!
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Morilci živali
Reply #123 - 17.11.2004 at 12:41:51
 
t wrote on 17.11.2004 at 10:57:40:
Bistvo vsake manipulacije je v tem, da se je objekt, s katerim se manipulira, ne zaveda. Lahko sicer temu rečeš etika, vendar pa je to samo neka sprevržena etika - to je po svojem bisvu etika samomorilskih napadalcev. S tega stališča se lahko skoraj vsako dejanje označuje kot zelo etično in pravilno.


A pol po tvojem mnenju v žrtvovanju ni nobene 'prave' etike oz. pod kašnimi pogoji bi bla etika žrtvovanja sploh  lahko 'prava'?

Quote:
Stopimo malo s te abstraktnosti in poskušaj Židom razlagati, da je bil nacistični genocid nad njimi "rezutat različnih silnic in interesov, ki se za nekatere dejansko končajo tragično brez zavestnega namena in krivde kogarkoli." Poskusi potem to razložiti še indijancem ali pa recimo čarovnicam, ki so gorele na grmadah...


Ali dejansko verjameš, da so vsi zločini narejeni zavestno in hoteno? Da smo res tolk ozavšečena bitja, da smo zločinci lahko samo hote,  če smo pa  nehote smo pa nujno zmanipulirani od tistih, ki nam prikrivajo zločinsko naravo naših dejanj?  Po moje je predpostavljat zavestnost vsakemu  zločinskemu dejanju vsaj enaka abstrakcija kot ta, da za vsakim zločinom tiči organizirana zarota.


Quote:
Seveda pa vedno obstajajo zmanipuliranci, ki "niso nič krivi". In seveda so vsi nedolžni...

Zelo lahko se je skrivati za abstraktnostjo nekaterih pojmov, vendar pa vseeno obstaja dejstvo, da ti pojmi delujejo tudi v dejanskosti, kjer pa se vidi, da je družba takorekoč organska celota, sestavljena iz posameznih delov, kjer imajo določeni deli popolnoma določene funkcije.


Družba je kvaliteta višjega reda od posameznika in ima zato  svoje zakonitosti in  logiko,  ki niso nujno odraz zavestnih hotenj tistih, ki jo sestavljamo. Družba ni 'povečan' posameznik, je interakcija posameznikov, ki nobenmu prav  zarad vložka svoje interakcije ne more bit do konca razumljiva. Ena 'višja sila' zmerom obstaja v vsaki družbi, ki si  jo noben ne more prilastit, ki je  noben ni sposben do konca predvidet iz za katero tud noben ne more bit odgovoren.  Šele ko bomo kot  posamezniki to  spoznal in ko bo vsak v svoja  svoja hotenja zavestno 'vkalkurial' to dejstvo, bo v tej celoti lahko  popolnoma odgovorno  odigral svojo 'določeno funkcijo'.  

Quote:
Tudi tu bi se dalo povedati kaj o dejanskih situacijah: ne vem koliko se bi recimo prilagajal intelegenci ščukov in drugega življa. Če gremo na najnižjo raven: v trenutku ko se neha košnja trave, se v parih letih senožeti zarastejo, in takoj dobimo gozd: in seveda tu ni nobenega drugega intelegentnega prilagajanja, kot da se grmovje poseka. Tudi sedaj, smo samo še ena izmed vrst živali, ki je še vedno v tekmi z ostalimi vrstami (pri čemer velikost ne šteje). Zadnjič sem gledal neko oddajo o mravljah, ki so jih iz južne Amerike uvozili v severno in tu je zadeva izgledala precej divje, saj so morali uleteti posebni specialci, ki se dan in noč borijo proti tem mravljam - na tem mestu pač ni prostora za humani dialog.


Human odnos do okolja pač predpostvlja, da ma vsaka naša še tako načrtovana interakcija z naravo nehotne posledice, ki jih ni mogoče do konca predvidet, kljub temu pa smo zanjo kot ljudje prisilejni  prevzet vso odgovornost.  Od tle izhaja ponižnost pred tem, da pač sprejememmo posledice al pa če tega dejstva nismo pripravljeni sprejet, da se rajš sploh ne lotmo posegat.    

Quote:
O toleranci med nami pa je itak bilo že preveč napisanega: kot ena od zmagovitih vrst smo pač v bitki tudi med sabo - kar pa nikakor ni zgolj naša lastnost: podobna obnašanja lahko najdemo tudi med ostalimi vrstami.

(se mi pa zdi zanimivo, da imajo o toleranci vedno največ za povedati tisti, ki so si na račun drugih odrezali največji kolač: v stilu, najprej te oberem do golega, potem pa ti bom začel pametovati o civiliziranosti in toleranci)


Toleranca je res etika močnejših oz. zmagovalcev, ki določajo pravila in meje tolerance, ki pa je lahko učinkovit mehanizem le, če etiko  tolerance sprejmejo tako zmagovalci tud poraženci. Toleranca res ne ustvraja enakih začetnih pogojev za vse, je pa učinkovit mehnizem  sobivanja znotraj konsenza o obstoječih razlikah. Zato gre skupaj z demokracijo kot načinom vzdrževanja konsenza znotraj obstoječih razmerij moči in položajev in odpove  v  pogojih nakopičenja nesorazmerij, ki so  lahko prav odraz netolarnce .

Problem tolerance  do narave je po moje  tem, da kot 'zmagovalci' nad živimi bitji ne moremo  ustvarit   konseza  o  toleranci razlik z drugimi 'nečloveškimi' živimi  bitji kot poraženci, da bi od tle naprej šlele lahko prevzel odovornost za svojo zmago in za globalno nesorazmerje, ki smo ga s to zmago ustavrli.   Toleranco zahtevamo od  poražencev, ki pa seveda niso  v položaju niti na stopnji zavesti, da bi  lahko sprejeli od nas zmagovalcev vsiljeni sistem spoštovanja razlik.

Ta problem ni prsoten samo pri odonsou do drugih živih bitjih ampak tud pri odnosu do drugih kultur, ki niso 'dale skoz' evropskega razsvetljenstva.  Da bodo pristale na pojem tolerance kot mehanizma za sobivanje v spoštovanju razlik,  se bodo morale najprej losat občutka globalne zapostvljenosti/nenekopravnosti, šele pol bodo kot 'poraženke'  lahko sprejele toleranco kot mehanizem, ki bo globalno urejal razlike med skupnostmi/kulturami, ki jim jo bomo vsilili globalno ozavšečeni zainteresirani ostali.  

Skratka, toleranca je vzorc sobivanja zmagovalcev in poražencev, ki ga moramo ljudje šele vzet in presečt med sabo, da bomo sposobni humanega sobivanja ne samo med sabo,  ampak z vsem živim.
Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: Morilci živali
Reply #124 - 17.11.2004 at 15:20:52
 
titud wrote on 17.11.2004 at 12:41:51:
A pol po tvojem mnenju v žrtvovanju ni nobene 'prave' etike oz. pod kašnimi pogoji bi bla etika žrtvovanja sploh  lahko 'prava'?


Odvisno od tega, kako si ogovorimo na osnosno vprašanje, kaj je dobro.

(dobro zame in dobro nasploh: kadar govorimo o dobrem na sploh pa je potrebno vedeti, da to dobro nasploh ne more izključevati tistega dobrega, ki velja za zasebno dobro)


titud wrote on 17.11.2004 at 12:41:51:
Ali dejansko verjameš, da so vsi zločini narejeni zavestno in hoteno? Da smo res tolk ozavšečena bitja, da smo zločinci lahko samo hote,  če smo pa  nehote smo pa nujno zmanipulirani od tistih, ki nam prikrivajo zločinsko naravo naših dejanj?  Po moje je predpostavljat zavestnost vsakemu  zločinskemu dejanju vsaj enaka abstrakcija kot ta, da za vsakim zločinom tiči organizirana zarota.


Najlaže je pač početi zločine v imenu dobrega: lahko so torej tako zavestni in hoteni ali pa ne.

(nacistom, ki so instrumetalizirali pogrom nad židi ne bi mogli soditi zaradi kršitve zakonov, saj so delali vse po črki zakona, ker pa so svojo vojno izgubili se je vzpostavilo posebno sodišče, kjer so jim zmagovalci sodili po posebnih zakonih)


titud wrote on 17.11.2004 at 12:41:51:
Družba je kvaliteta višjega reda od posameznika in ima zato  svoje zakonitosti in  logiko,  ki niso nujno odraz zavestnih hotenj tistih, ki jo sestavljamo. Družba ni 'povečan' posameznik, je interakcija posameznikov, ki nobenmu prav  zarad vložka svoje interakcije ne more bit do konca razumljiva. Ena 'višja sila' zmerom obstaja v vsaki družbi, ki si  jo noben ne more prilastit, ki je  noben ni sposben do konca predvidet iz za katero tud noben ne more bit odgovoren.  Šele ko bomo kot  posamezniki to  spoznal in ko bo vsak v svoja  svoja hotenja zavestno 'vkalkurial' to dejstvo, bo v tej celoti lahko  popolnoma odgovorno  odigral svojo 'določeno funkcijo'.  


Te matematike mi žal ne moreš prodajati, saj ne obstaja nobene družbe brez posameznikov; zato lahko kvečjemu rečeš, da je družba večja kvantiteta od posameznika. Prav tako tudi družba ni neka interakcija, kot taka.

Na družbi ni ničesar bolj abstraktnega od posameznikov, ki jo sestavljajo ali višjih sil, ki bi kot take v njej delovale.

Nikjer v naravi ne moreš najti primera neke družbe, ki bi delovala po nekih svojih zakonitistih popolnoma neodvisnih od svojih delov. Vsaka čreda ali  trop ima neko svojo strukturo, kje pa se vse dogaja po določenih pravilih. Vsaka čreda ima tako tudi nek svoj center nek del, ki vse to delovanje tako ali drugače usmerja.

titud wrote on 17.11.2004 at 12:41:51:
Problem tolerance  do narave je po moje  tem, da kot 'zmagovalci' nad živimi bitji ne moremo  ustvarit   konseza  o  toleranci razlik z drugimi 'nečloveškimi' živimi  bitji kot poraženci, da bi od tle naprej šlele lahko prevzel odovornost za svojo zmago in za globalno nesorazmerje, ki smo ga s to zmago ustavrli.   Toleranco zahtevamo od  poražencev, ki pa seveda niso  v položaju niti na stopnji zavesti, da bi  lahko sprejeli od nas zmagovalcev vsiljeni sistem spoštovanja razlik.


Pa saj s toleranco in podobnimi iluzijami ne moremo težiti v naravi: ostaja dejstvo, da je še pri nas samih ta pojem bolj neka prazna forma: včasih so vladajoči razredi plašili z od boga dano pravico, malo kasneje pa so se obesili na iluzije človekovih pravic in toleranco. (iluzije pavim zato, ker jih ponavadi tisti, ki jih najbolj zagovarjajo tudi v največji meri kršijo)


titud wrote on 17.11.2004 at 12:41:51:
Ta problem ni prsoten samo pri odonsou do drugih živih bitjih ampak tud pri odnosu do drugih kultur, ki niso 'dale skoz' evropskega razsvetljenstva.  Da bodo pristale na pojem tolerance kot mehanizma za sobivanje v spoštovanju razlik,  se bodo morale najprej losat občutka globalne zapostvljenosti/nenekopravnosti, šele pol bodo kot 'poraženke'  lahko sprejele toleranco kot mehanizem, ki bo globalno urejal razlike med skupnostmi/kulturami, ki jim jo bomo vsilili globalno ozavšečeni zainteresirani ostali.


Ravno na tem mestu se lepo vidi, zakaj so vse te bajne pravice in toerance ter podobno sranje zgolj pesek, ki nam ga tisti, ki bi imeli največ za izgubiti mečejo v oči: pri tistih "ki evropskega humanizma niso doživeli" bo precej težje prodajati pravljico o človekovih pravicah, (tako kot jo boš težko prodajal ujetnikom v Gvantanamu ali Palestincem in Iračanom) saj imajo določeno distanco, katere so tu zmožni le redki.
 
titud wrote on 17.11.2004 at 12:41:51:
Skratka, toleranca je vzorc sobivanja zmagovalcev in poražencev, ki ga moramo ljudje šele vzet in presečt med sabo, da bomo sposobni humanega sobivanja ne samo med sabo,  ampak z vsem živim.


Imam kolega, ki je nafuraval veliko toleranco do klopov kljub temu, da je že prebolel meningitis, potem ko je fasal še boreliozo pa ga je ta toleranca hitro minila.



uživaj!
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Morilci živali
Reply #125 - 17.11.2004 at 16:09:34
 
t wrote on 17.11.2004 at 15:20:52:
Odvisno od tega, kako si ogovorimo na osnosno vprašanje, kaj je dobro.

(dobro zame in dobro nasploh: kadar govorimo o dobrem na sploh pa je potrebno vedeti, da to dobro nasploh ne more izključevati tistega dobrega, ki velja za zasebno dobro)

Najlaže je pač početi zločine v imenu dobrega: lahko so torej tako zavestni in hoteni ali pa ne.

(nacistom, ki so instrumetalizirali pogrom nad židi ne bi mogli soditi zaradi kršitve zakonov, saj so delali vse po črki zakona, ker pa so svojo vojno izgubili se je vzpostavilo posebno sodišče, kjer so jim zmagovalci sodili po posebnih zakonih)

Te matematike mi žal ne moreš prodajati, saj ne obstaja nobene družbe brez posameznikov; zato lahko kvečjemu rečeš, da je družba večja kvantiteta od posameznika. Prav tako tudi družba ni neka interakcija, kot taka.

Na družbi ni ničesar bolj abstraktnega od posameznikov, ki jo sestavljajo ali višjih sil, ki bi kot take v njej delovale.

Nikjer v naravi ne moreš najti primera neke družbe, ki bi delovala po nekih svojih zakonitistih popolnoma neodvisnih od svojih delov. Vsaka čreda ali  trop ima neko svojo strukturo, kje pa se vse dogaja po določenih pravilih. Vsaka čreda ima tako tudi nek svoj center nek del, ki vse to delovanje tako ali drugače usmerja.


Poglejva tko: zakaj žrtvovanje ne bi blo  dobro/etično samo po seb, ne glede za to, če se žrtvujejš za nekaj, kaj ni v družbi sprejeto kot dobro. Ali: zakaj naj ne bi ble  pravice dobre/etične same po seb, ne glade na to, če jih uporabljaš za nekaj, kar bi blo v nasprotju z trenutnimi  predstavami  družbe  o tem, kaj je  dobo? A naj  bodo pravice zato, ker niso koriščene po družbenih ali posameznikovih  predstavah o tem, kaj je dobro, odvzete? Ali zakaj naj ne bi bla demokracija dobra sama po seb oz. a  jo je treba ukinit, če se v skoznjo ne udejanja dobro  za družbo ali posameznika?

Glih zarad tega, ker ni nujno, da je dobro za družbo kar je dobro za posameznika in obratno, mora etika to nesposobnost enačenje dobrega vgradit v svoja etična načela na način,  da so nad vskokratnim predstavm o dobrem. To je tisti presežek, ki je 'nad' družbo in posameznikom , to je tisto abstraktno, ki ni ne v posamezniku ne v družbi, a kljub mora to vzdrževat tako posmeznik kot družba, da jima znese skupaj.          


Quote:
Pa saj s toleranco in podobnimi iluzijami ne moremo težiti v naravi: ostaja dejstvo, da je še pri nas samih ta pojem bolj neka prazna forma: včasih so vladajoči razredi plašili z od boga dano pravico, malo kasneje pa so se obesili na iluzije človekovih pravic in toleranco. (iluzije pavim zato, ker jih ponavadi tisti, ki jih najbolj zagovarjajo tudi v največji meri kršijo)


Kršijo se lahko zato, ker jih folk čuti kot podeljene in da so mu zato lahko tud vzete in ne kot nekaj od njega neodutujljivga, brez katerga ni vredno živet in se zato zanje splača tud žrtvovat.  

Quote:
Ravno na tem mestu se lepo vidi, zakaj so vse te bajne pravice in toerance ter podobno sranje zgolj pesek, ki nam ga tisti, ki bi imeli največ za izgubiti mečejo v oči: pri tistih "ki evropskega humanizma niso doživeli" bo precej težje prodajati pravljico o človekovih pravicah, (tako kot jo boš težko prodajal ujetnikom v Gvantanamu ali Palestincem in Iračanom) saj imajo določeno distanco, katere so tu zmožni le redki.


To pravljico boš res težko prodajal za obvezno obliko  urejanja odnosov znotraj njihovih skupnosti, za medsebojne odnose med različnimi kulturnimi  skupnostmi pa jo je treba ponavljat do onemoglosti. Kolk gre to skupaj je težko rečt, ampak dokler se ne sproba ni mogoče vedet.   

Quote:
Imam kolega, ki je nafuraval veliko toleranco do klopov kljub temu, da je že prebolel meningitis, potem ko je fasal še boreliozo pa ga je ta toleranca hitro minila.


Jets ne pridgam tolerance do narave, nasprotno, sem navedu, zakaj  toleranca do narave ni noben humanizem. Kar pa še ne pomen, da je zato netoleranca v obliki iztrebljenja npr. klopov  edina oblika zaščita pred menengitisom in boreliozo.  
Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: Morilci živali
Reply #126 - 17.11.2004 at 16:58:05
 
titud wrote on 17.11.2004 at 16:09:34:
Poglejva tko: zakaj žrtvovanje ne bi blo  dobro/etično samo po seb, ne glede za to, če se žrtvujejš za nekaj, kaj ni v družbi sprejeto kot dobro. Ali: zakaj naj ne bi ble  pravice dobre/etične same po seb, ne glade na to, če jih uporabljaš za nekaj, kar bi blo v nasprotju z trenutnimi  predstavami  družbe  o tem, kaj je  dobo? A naj  bodo pravice zato, ker niso koriščene po družbenih ali posameznikovih  predstavah o tem, kaj je dobro, odvzete? Ali zakaj naj ne bi bla demokracija dobra sama po seb oz. a  jo je treba ukinit, če se v skoznjo ne udejanja dobro  za družbo ali posameznika?


Vsaka stvar je dobra sama po sebi in za sebe, kar pa še ne pomeni, da je dobra tudi za druge.



titud wrote on 17.11.2004 at 16:09:34:
Glih zarad tega, ker ni nujno, da je dobro za družbo kar je dobro za posameznika in obratno, mora etika to nesposobnost enačenje dobrega vgradit v svoja etična načela na način,  da so nad vskokratnim predstavm o dobrem. To je tisti presežek, ki je 'nad' družbo in posameznikom , to je tisto abstraktno, ki ni ne v posamezniku ne v družbi, a kljub mora to vzdrževat tako posmeznik kot družba, da jima znese.  
     

Etika je samo nauk o tem kaj je dobro oziroma, kako delovati v svetu. Takoj ko pridemo do načel ali zakonov pa govorimo o morali.

Če torej štartam s tega, da je to življenje najvrednejše, kar imam in predpogoj za vse ostalo, je zame vsaka etika, ki karkoli postavlja pred to, popolnoma zlagana oziroma meni sovražna in je nimam namena priznavati. Zato me tudi ne zanima nikakršno "skupno dobro", ki gre preko tega mojega najvišjega dobrega.
Ne glede na to, da je nekaj dobro za družbo, sam pač ne morem priznati tega dobrega, če je slabo zame: še posebej je to jasno tam, kjer je v igri moja rit in njene presežke.


titud wrote on 17.11.2004 at 16:09:34:
Kršijo se lahko zato, ker jih folk čuti kot podeljene in da so mu zato lahko tud vzete in ne kot nekaj od njega neodutujljivga, brez katerga ni vredno živet in se zato zanje splača tud žrtvovat.  


Kršijo se zato, ker niso ne samoumevne ne izborjene: ker obstajajo zgolj na neki deklerativni ravni. U bistvu pa v praksi še vedno velja latinski rek, kolikor moči, toliko pravic.

titud wrote on 17.11.2004 at 16:09:34:
To pravljico boš res težko prodajal za obvezno obliko  urejanja odnosov znotraj njihovih skupnosti, za medsebojne odnose med različnimi kulturnimi  skupnostmi pa jo je treba ponavljat do onemoglosti. Kolk gre to skupaj je težko rečt, ampak dokler se ne sproba ni mogoče vedet.
 

Kolikor moči toliko pravic. To je osnovni zakon univerzuma, vse, kar gre proti njemu, je zgolj pesek v oči.



uživaj!
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
ixtlan
5
*****
Offline


Posts: 1130
Jesenice
Gender: male
Re: Morilci živali
Reply #127 - 17.11.2004 at 22:39:08
 
t wrote on 16.11.2004 at 12:07:57:
Dvolično je govoriti eno in delati drugo, še bolj dvolično je ljudem govoriti, kaj naj delajo in delati drugo.

(dvolično je govoriti, da ne ubijam živali razen komarjev - mar komar ni žival?)


ubij slona
ubij kuža
ubij gosko
ubij kravo
.....  u name it
ubij komarja

boš trdil... da ni nobene razlike? - TO bi bilo dvolično

če je ne začutiš, dejva dodat še namen:

ubij komarja ker ti sesa kri
ubij mravljo nevede
ubij pumo ker te napade
ubij pujsa, da boš sit
ubij gosko tako, da jo pretepeš do smrti

se ti ne zdijo primeri različni?

come on, dejmo si nalit čistega vina  Wink
Back to top
 

Do what thou wilt shall be the whole of the Law. Love is the law, love under will.&&Acknowledging all truths, I express mine with healing intention.
 
IP Logged
 
Devi
5
p
*****
Offline

ravno prav
Posts: 5471
Dolenjska
Gender: female
Re: Morilci živali
Reply #128 - 17.11.2004 at 23:01:27
 
ixtlan wrote on 17.11.2004 at 22:39:08:
se ti ne zdijo primeri različni?

sej veš... Roll Eyes

zdéti se zdím se nedov., zdi se ( í) 1. s smiselnim osebkom v dajalniku imeti občutek, vtis, zaznavo česa brez prepričanosti o stvarni podlagi tega:
zdelo se jim je, da nekdo trka; med vožnjo se mu je zdelo, da se pokrajina premika; zdelo se mu je, kot da plava po zraku; sam ni vedel, kaj je resnica, kaj se mu pa le zdi; bliska se. Kje neki, to se ti samo zdi / brezoseb.: na morju se zdi, da sonce potone v vodo; zdelo se je, da bo padel, pa se je obdržal videti je bilo; kot se zdi, bo uspel kot kaže
Back to top
 

Nobena čarovnija ne more ničesar spremeniti v kaj drugega, tega ni; sprememba v predstavi v srcu čarovnije je spoznanje, ne ustvarjanje.&&(S. Palwick)
 
IP Logged
 
ixtlan
5
*****
Offline


Posts: 1130
Jesenice
Gender: male
Re: Morilci živali
Reply #129 - 17.11.2004 at 23:12:22
 
Grin

ok zamenjaj stavek z "ali ne čutiš razlike?" Tongue
Back to top
 

Do what thou wilt shall be the whole of the Law. Love is the law, love under will.&&Acknowledging all truths, I express mine with healing intention.
 
IP Logged
 
Devi
5
p
*****
Offline

ravno prav
Posts: 5471
Dolenjska
Gender: female
Re: Morilci živali
Reply #130 - 17.11.2004 at 23:38:35
 
jest živim v tolk iluzijah, da jih še preštet vseh ne morem Tongue Grin

Back to top
 

Nobena čarovnija ne more ničesar spremeniti v kaj drugega, tega ni; sprememba v predstavi v srcu čarovnije je spoznanje, ne ustvarjanje.&&(S. Palwick)
 
IP Logged
 
ixtlan
5
*****
Offline


Posts: 1130
Jesenice
Gender: male
Re: Morilci živali
Reply #131 - 17.11.2004 at 23:56:13
 
hm nihče še ni prišel do zaključka, da je smrt ubistvu še clo usluga za žival, ki je celo življenje preživela v ujetništvu...če bi bil jst pujs, bi hotu izumret  Roll Eyes

titud wrote on 16.11.2004 at 13:49:59:
Še enkrat: naravno okolje se da humanizirat tako, da ne bo potreben noben zavesten uboj živali le pod pogojem, da družbeno okolje humaniziramo tako, da ne bo za naše sobivanje potrebne nobene  represije. Ker  nobenga  'naravnega' razloga ali ovire ni, da bi medsebojnega družbenega življenja ne zmogl tko kultivirat, obstaja upanje tudi za živali. Še boljš rečeno, po moje nas globalizacija  v tako obliko nepresprsivnega sožitja druženih skupnosti celo 'sili', tako da če obstaja šansa za nas, potem obstaja tud za živali.  


človek bi moral skrbet za živali...to bi nm odprlo srce... titud, mogoče bi se pa humanizacija okolja lažje začela ravno pri živalih?... za živali je lažje skrbet kot za sočloveka ker so bolj nebogljene, iskrene, preproste, nezahtevne-to odpira srce-prvi korak je-z že odprtim srcem je pa potem lažje skrbet še za sočloveka, bit mal bl toleranten, empatičen in mu clo kej odpustit
Back to top
 

Do what thou wilt shall be the whole of the Law. Love is the law, love under will.&&Acknowledging all truths, I express mine with healing intention.
 
IP Logged
 
ixtlan
5
*****
Offline


Posts: 1130
Jesenice
Gender: male
Re: Morilci živali
Reply #132 - 18.11.2004 at 00:02:19
 
Devi wrote on 17.11.2004 at 23:38:35:
jest živim v tolk iluzijah, da jih še preštet vseh ne morem Tongue Grin



iluzij ne morš štet ker se jih ne zavedaš Wink čim se ene zaveš to ni več iluzija
Back to top
 

Do what thou wilt shall be the whole of the Law. Love is the law, love under will.&&Acknowledging all truths, I express mine with healing intention.
 
IP Logged
 
Igor P.
Global Moderator
p
*****
Offline

Če ne mores živeti, kot
bi hotel, živi, kot zmoreš

Posts: 4800
Celje
Gender: male
Re: Morilci živali
Reply #133 - 18.11.2004 at 00:21:03
 
ixtlan wrote on 18.11.2004 at 00:02:19:
iluzij ne morš štet ker se jih ne zavedaš Wink čim se ene zaveš to ni več iluzija


Ravno ko se iluzije zaveš, jo lahko šteješ. Narediš črtico. Pa padeš v novo in se jo spet zaveš in spet narediš črtico. Ker spoznaš, da si bil v iluziji. Če se je pa ne zaveš, pol pa res ne moreš štet, ker sploh ne veš da si v iluziji. 8) Wink
Back to top
 

Če bi tisti, ki me obrekujejo, natančno vedeli, kaj si o njih mislim, bi me še mnogo bolj obrekovali.
 
IP Logged
 
ixtlan
5
*****
Offline


Posts: 1130
Jesenice
Gender: male
Re: Morilci živali
Reply #134 - 18.11.2004 at 00:37:41
 
Quote:
Ravno ko se iluzije zaveš, jo lahko šteješ. Narediš črtico. Pa padeš v novo in se jo spet zaveš in spet narediš črtico. Ker spoznaš, da si bil v iluziji. Če se je pa ne zaveš, pol pa res ne moreš štet, ker sploh ne veš da si v iluziji. 8) Wink


hvala za pojasnilo, dragi Iga, ampak ona pravi, da (sedaj) živi v tolikih iluzijah, da jih niti preštet ne more Smiley jaz pa pravim, da ko naredi črtico (če uporabim tvoje besede), iluzije ni več, torej ne more preštet v kolikih iluzijah živi (v tem trenutku). ti pa praviš isto: "Ker spoznaš, da si BIL v iluziji.". ??? Roll Eyes ufff, HUDO naporna zadeva tale forum
Back to top
 

Do what thou wilt shall be the whole of the Law. Love is the law, love under will.&&Acknowledging all truths, I express mine with healing intention.
 
IP Logged
 
Pages: 1 ... 7 8 9 10 11 ... 18