t wrote on 17.11.2004 at 10:57:40:Bistvo vsake manipulacije je v tem, da se je objekt, s katerim se manipulira, ne zaveda. Lahko sicer temu rečeš etika, vendar pa je to samo neka sprevržena etika - to je po svojem bisvu etika samomorilskih napadalcev. S tega stališča se lahko skoraj vsako dejanje označuje kot zelo etično in pravilno.
A pol po tvojem mnenju v žrtvovanju ni nobene 'prave' etike oz. pod kašnimi pogoji bi bla etika žrtvovanja sploh lahko 'prava'?
Quote:Stopimo malo s te abstraktnosti in poskušaj Židom razlagati, da je bil nacistični genocid nad njimi "rezutat različnih silnic in interesov, ki se za nekatere dejansko končajo tragično brez zavestnega namena in krivde kogarkoli." Poskusi potem to razložiti še indijancem ali pa recimo čarovnicam, ki so gorele na grmadah...
Ali dejansko verjameš, da so vsi zločini narejeni zavestno in hoteno? Da smo res tolk ozavšečena bitja, da smo zločinci lahko samo hote, če smo pa nehote smo pa nujno zmanipulirani od tistih, ki nam prikrivajo zločinsko naravo naših dejanj? Po moje je predpostavljat zavestnost vsakemu zločinskemu dejanju vsaj enaka abstrakcija kot ta, da za vsakim zločinom tiči organizirana zarota.
Quote:Seveda pa vedno obstajajo zmanipuliranci, ki "niso nič krivi". In seveda so vsi nedolžni...
Zelo lahko se je skrivati za abstraktnostjo nekaterih pojmov, vendar pa vseeno obstaja dejstvo, da ti pojmi delujejo tudi v dejanskosti, kjer pa se vidi, da je družba takorekoč organska celota, sestavljena iz posameznih delov, kjer imajo določeni deli popolnoma določene funkcije.
Družba je kvaliteta višjega reda od posameznika in ima zato svoje zakonitosti in logiko, ki niso nujno odraz zavestnih hotenj tistih, ki jo sestavljamo. Družba ni 'povečan' posameznik, je interakcija posameznikov, ki nobenmu prav zarad vložka svoje interakcije ne more bit do konca razumljiva. Ena 'višja sila' zmerom obstaja v vsaki družbi, ki si jo noben ne more prilastit, ki je noben ni sposben do konca predvidet iz za katero tud noben ne more bit odgovoren. Šele ko bomo kot posamezniki to spoznal in ko bo vsak v svoja svoja hotenja zavestno 'vkalkurial' to dejstvo, bo v tej celoti lahko popolnoma odgovorno odigral svojo 'določeno funkcijo'.
Quote:Tudi tu bi se dalo povedati kaj o dejanskih situacijah: ne vem koliko se bi recimo prilagajal intelegenci ščukov in drugega življa. Če gremo na najnižjo raven: v trenutku ko se neha košnja trave, se v parih letih senožeti zarastejo, in takoj dobimo gozd: in seveda tu ni nobenega drugega intelegentnega prilagajanja, kot da se grmovje poseka. Tudi sedaj, smo samo še ena izmed vrst živali, ki je še vedno v tekmi z ostalimi vrstami (pri čemer velikost ne šteje). Zadnjič sem gledal neko oddajo o mravljah, ki so jih iz južne Amerike uvozili v severno in tu je zadeva izgledala precej divje, saj so morali uleteti posebni specialci, ki se dan in noč borijo proti tem mravljam - na tem mestu pač ni prostora za humani dialog.
Human odnos do okolja pač predpostvlja, da ma vsaka naša še tako načrtovana interakcija z naravo nehotne posledice, ki jih ni mogoče do konca predvidet, kljub temu pa smo zanjo kot ljudje prisilejni prevzet vso odgovornost. Od tle izhaja ponižnost pred tem, da pač sprejememmo posledice al pa če tega dejstva nismo pripravljeni sprejet, da se rajš sploh ne lotmo posegat.
Quote:O toleranci med nami pa je itak bilo že preveč napisanega: kot ena od zmagovitih vrst smo pač v bitki tudi med sabo - kar pa nikakor ni zgolj naša lastnost: podobna obnašanja lahko najdemo tudi med ostalimi vrstami.
(se mi pa zdi zanimivo, da imajo o toleranci vedno največ za povedati tisti, ki so si na račun drugih odrezali največji kolač: v stilu, najprej te oberem do golega, potem pa ti bom začel pametovati o civiliziranosti in toleranci)
Toleranca je res etika močnejših oz. zmagovalcev, ki določajo pravila in meje tolerance, ki pa je lahko učinkovit mehanizem le, če etiko tolerance sprejmejo tako zmagovalci tud poraženci. Toleranca res ne ustvraja enakih začetnih pogojev za vse, je pa učinkovit mehnizem sobivanja znotraj konsenza o obstoječih razlikah. Zato gre skupaj z demokracijo kot načinom vzdrževanja konsenza znotraj obstoječih razmerij moči in položajev in odpove v pogojih nakopičenja nesorazmerij, ki so lahko prav odraz netolarnce .
Problem tolerance do narave je po moje tem, da kot 'zmagovalci' nad živimi bitji ne moremo ustvarit konseza o toleranci razlik z drugimi 'nečloveškimi' živimi bitji kot poraženci, da bi od tle naprej šlele lahko prevzel odovornost za svojo zmago in za globalno nesorazmerje, ki smo ga s to zmago ustavrli. Toleranco zahtevamo od poražencev, ki pa seveda niso v položaju niti na stopnji zavesti, da bi lahko sprejeli od nas zmagovalcev vsiljeni sistem spoštovanja razlik.
Ta problem ni prsoten samo pri odonsou do drugih živih bitjih ampak tud pri odnosu do drugih kultur, ki niso 'dale skoz' evropskega razsvetljenstva. Da bodo pristale na pojem tolerance kot mehanizma za sobivanje v spoštovanju razlik, se bodo morale najprej losat občutka globalne zapostvljenosti/nenekopravnosti, šele pol bodo kot 'poraženke' lahko sprejele toleranco kot mehanizem, ki bo globalno urejal razlike med skupnostmi/kulturami, ki jim jo bomo vsilili globalno ozavšečeni zainteresirani ostali.
Skratka, toleranca je vzorc sobivanja zmagovalcev in poražencev, ki ga moramo ljudje šele vzet in presečt med sabo, da bomo sposobni humanega sobivanja ne samo med sabo, ampak z vsem živim.