Bardo_Thodol wrote on 16.11.2004 at 15:49:21:


Dobr povedan. Jest bi temu dodal še to, da bi blo dobr zraven gojit eno zavestno ponižnost. Če je že nismo zmožni gojit neposredno do zunanjega sveta, pa vsaj do sveta, ki ga imamo v seb, do svoje lastne narave in drug do druzga. Ker nikogar s svojo prevzetnostjo in prepotentnostjo ne moremo bolj ogrožat kot samega sebe, kot posameznika ali  kot človeško vrsto.

t wrote on 17.11.2004 at 10:57:40:


A pol po tvojem mnenju v žrtvovanju ni nobene 'prave' etike oz. pod kašnimi pogoji bi bla etika žrtvovanja sploh  lahko 'prava'?

Quote:


Ali dejansko verjameš, da so vsi zločini narejeni zavestno in hoteno? Da smo res tolk ozavšečena bitja, da smo zločinci lahko samo hote,  če smo pa  nehote smo pa nujno zmanipulirani od tistih, ki nam prikrivajo zločinsko naravo naših dejanj?  Po moje je predpostavljat zavestnost vsakemu  zločinskemu dejanju vsaj enaka abstrakcija kot ta, da za vsakim zločinom tiči organizirana zarota.


Quote:


Družba je kvaliteta višjega reda od posameznika in ima zato  svoje zakonitosti in  logiko,  ki niso nujno odraz zavestnih hotenj tistih, ki jo sestavljamo. Družba ni 'povečan' posameznik, je interakcija posameznikov, ki nobenmu prav  zarad vložka svoje interakcije ne more bit do konca razumljiva. Ena 'višja sila' zmerom obstaja v vsaki družbi, ki si  jo noben ne more prilastit, ki je  noben ni sposben do konca predvidet iz za katero tud noben ne more bit odgovoren.  Šele ko bomo kot  posamezniki to  spoznal in ko bo vsak v svoja  svoja hotenja zavestno 'vkalkurial' to dejstvo, bo v tej celoti lahko  popolnoma odgovorno  odigral svojo 'določeno funkcijo'.  

Quote:


Human odnos do okolja pač predpostvlja, da ma vsaka naša še tako načrtovana interakcija z naravo nehotne posledice, ki jih ni mogoče do konca predvidet, kljub temu pa smo zanjo kot ljudje prisilejni  prevzet vso odgovornost.  Od tle izhaja ponižnost pred tem, da pač sprejememmo posledice al pa če tega dejstva nismo pripravljeni sprejet, da se rajš sploh ne lotmo posegat.    

Quote:


Toleranca je res etika močnejših oz. zmagovalcev, ki določajo pravila in meje tolerance, ki pa je lahko učinkovit mehanizem le, če etiko  tolerance sprejmejo tako zmagovalci tud poraženci. Toleranca res ne ustvraja enakih začetnih pogojev za vse, je pa učinkovit mehnizem  sobivanja znotraj konsenza o obstoječih razlikah. Zato gre skupaj z demokracijo kot načinom vzdrževanja konsenza znotraj obstoječih razmerij moči in položajev in odpove  v  pogojih nakopičenja nesorazmerij, ki so  lahko prav odraz netolarnce .

Problem tolerance  do narave je po moje  tem, da kot 'zmagovalci' nad živimi bitji ne moremo  ustvarit   konseza  o  toleranci razlik z drugimi 'nečloveškimi' živimi  bitji kot poraženci, da bi od tle naprej šlele lahko prevzel odovornost za svojo zmago in za globalno nesorazmerje, ki smo ga s to zmago ustavrli.   Toleranco zahtevamo od  poražencev, ki pa seveda niso  v položaju niti na stopnji zavesti, da bi  lahko sprejeli od nas zmagovalcev vsiljeni sistem spoštovanja razlik.

Ta problem ni prsoten samo pri odonsou do drugih živih bitjih ampak tud pri odnosu do drugih kultur, ki niso 'dale skoz' evropskega razsvetljenstva.  Da bodo pristale na pojem tolerance kot mehanizma za sobivanje v spoštovanju razlik,  se bodo morale najprej losat občutka globalne zapostvljenosti/nenekopravnosti, šele pol bodo kot 'poraženke'  lahko sprejele toleranco kot mehanizem, ki bo globalno urejal razlike med skupnostmi/kulturami, ki jim jo bomo vsilili globalno ozavšečeni zainteresirani ostali.  

Skratka, toleranca je vzorc sobivanja zmagovalcev in poražencev, ki ga moramo ljudje šele vzet in presečt med sabo, da bomo sposobni humanega sobivanja ne samo med sabo,  ampak z vsem živim.

t wrote on 17.11.2004 at 15:20:52:


Poglejva tko: zakaj žrtvovanje ne bi blo  dobro/etično samo po seb, ne glede za to, če se žrtvujejš za nekaj, kaj ni v družbi sprejeto kot dobro. Ali: zakaj naj ne bi ble  pravice dobre/etične same po seb, ne glade na to, če jih uporabljaš za nekaj, kar bi blo v nasprotju z trenutnimi  predstavami  družbe  o tem, kaj je  dobo? A naj  bodo pravice zato, ker niso koriščene po družbenih ali posameznikovih  predstavah o tem, kaj je dobro, odvzete? Ali zakaj naj ne bi bla demokracija dobra sama po seb oz. a  jo je treba ukinit, če se v skoznjo ne udejanja dobro  za družbo ali posameznika?

Glih zarad tega, ker ni nujno, da je dobro za družbo kar je dobro za posameznika in obratno, mora etika to nesposobnost enačenje dobrega vgradit v svoja etična načela na način,  da so nad vskokratnim predstavm o dobrem. To je tisti presežek, ki je 'nad' družbo in posameznikom , to je tisto abstraktno, ki ni ne v posamezniku ne v družbi, a kljub mora to vzdrževat tako posmeznik kot družba, da jima znese skupaj.          


Quote:


Kršijo se lahko zato, ker jih folk čuti kot podeljene in da so mu zato lahko tud vzete in ne kot nekaj od njega neodutujljivga, brez katerga ni vredno živet in se zato zanje splača tud žrtvovat.  

Quote:


To pravljico boš res težko prodajal za obvezno obliko  urejanja odnosov znotraj njihovih skupnosti, za medsebojne odnose med različnimi kulturnimi  skupnostmi pa jo je treba ponavljat do onemoglosti. Kolk gre to skupaj je težko rečt, ampak dokler se ne sproba ni mogoče vedet.   

Quote:


Jets ne pridgam tolerance do narave, nasprotno, sem navedu, zakaj  toleranca do narave ni noben humanizem. Kar pa še ne pomen, da je zato netoleranca v obliki iztrebljenja npr. klopov  edina oblika zaščita pred menengitisom in boreliozo.  

t wrote on 16.11.2004 at 12:07:57:


ubij slona
ubij kuža
ubij gosko
ubij kravo
.....  u name it
ubij komarja

boš trdil... da ni nobene razlike? - TO bi bilo dvolično

če je ne začutiš, dejva dodat še namen:

ubij komarja ker ti sesa kri
ubij mravljo nevede
ubij pumo ker te napade
ubij pujsa, da boš sit
ubij gosko tako, da jo pretepeš do smrti

se ti ne zdijo primeri različni?

come on, dejmo si nalit čistega vina  

ok zamenjaj stavek z "ali ne čutiš razlike?"

hm nihče še ni prišel do zaključka, da je smrt ubistvu še clo usluga za žival, ki je celo življenje preživela v ujetništvu...če bi bil jst pujs, bi hotu izumret  

titud wrote on 16.11.2004 at 13:49:59:


človek bi moral skrbet za živali...to bi nm odprlo srce... titud, mogoče bi se pa humanizacija okolja lažje začela ravno pri živalih?... za živali je lažje skrbet kot za sočloveka ker so bolj nebogljene, iskrene, preproste, nezahtevne-to odpira srce-prvi korak je-z že odprtim srcem je pa potem lažje skrbet še za sočloveka, bit mal bl toleranten, empatičen in mu clo kej odpustit

ixtlan wrote on 18.11.2004 at 00:02:19:


Ravno ko se iluzije zaveš, jo lahko šteješ. Narediš črtico. Pa padeš v novo in se jo spet zaveš in spet narediš črtico. Ker spoznaš, da si bil v iluziji. Če se je pa ne zaveš, pol pa res ne moreš štet, ker sploh ne veš da si v iluziji. 8)