Quote:


Kaj pa vem, verjetno res ni vseeno, sploh, če se spomnim tele šale:
"Želel bi umreti tako, kot moj oče, ki je umrl mirno in v spanju in ne tako kot njegovi potniki, ki so od groze pred smrtjo kričali."



Quote:

Večji problem so običajno ekscesi, ki se pojavljajo v večjem odstotku in če ti odstotki držijo, potem torej objestna mladina sploh ni problematična ampak je problematičen velik odstotek mesojedega prebivalstva.
Ali pa morda misliš, da je tisto, kar vsi počnejo, vedno v redu, ker če jih je pač tako veliko, že ne more biti narobe?

Quote:


sej to se hecaš, ane?

soja se jE ker je energetsko daleč bolj donosna kot meso... to naj bi bil tudi razlog vegetarijanstva (poleg drugih spiritualnih in filozofskih razlogov)

zanimivo pa je, da začimbe soji res dajo okus podoben mesu eno malo bolj upravičeno sklepanje: ker je soja skoraj brez okusa, je tudi meso brez začimb bolj ali manj brez okusa... si že kdaj poskusil nezačinjeno meso?

sicer se moram pa pohvalit, da razen kakšne mravlje in komarja, v zadnjih 11 letih nisem ubil nobene živali 8)

t wrote on 13.11.2004 at 15:27:54:


Hočem povedat, da je otrok, ki še ni socializiral svojih nagonov, ni noben kriminilalec, če uživa v trpinčenju. Uživanje v trpinčenju  je v bistvu izraz njegove etično sicer negativno usmerjene kreativnosti, ki prevlada nad njegovo sposobnostjo empatije, ki je prav tako etična kategegorija. Družba tako ne more računat na otrokovo prirojeno emapatijo in etično pozitivno krerativnost, kot tako jo je treba šele privzgojit oz. vzpostavit.

Nobena skupnost pa si ne more privoščit tega luksuza, da bi  etično negativno usmerjeno kreativnost v celoti odpravla, ker jo mora imet na 'rezervi',  da jo aktivara ob samoobrambi proti drugi skupnosti. Tako vsaka kultura mora vzpostavit eno kulturo bojevništva, ki ni nič drugega kot hotenje drugemu prizadejat bolečino/smrt zato, da se skupnost kot celota ohranila. Nekatere kulture tega bojevništva morda zaradi izoliranosti od drugih kultur niso razvile v celotni skupnosti  (napr. himaljski budizem, ki se je razvi pod zaščito himalajske trdnjave, vendar so obliko bojevništva izolirano vendarle negovali v t.i. šaolinskih templjih- če nisem kaj pomešal),  nekatere pa so to bojevniško sposobnost potencirale  tako, da so same postale ropraske skupnosti (nekaj tega imajo v seb albanska gorska plemena).

Kar hočem povedat je to, da je kreativnosti, ki je uperjena proti življenju drugega,  del naše osebnostnostne strukture tudi v kolektivnem nezavednem,  ker če tega ne bi blo, ne bi blo tud nas, ker bi nas druge skupnosti podredile oz. uničle, da bi se polastile naših naravnih virov in kulturena bogastva. Kultura nenasilja je tudi v zahodni kulturi novejša 'iznajdba', po moje izhaja iz  ideje razsvetljenstva, ki nedomestila mračnjški srednji vek, znan po trpičenju drugače mislečih. Razsvetljenska ideja je po hoobesu oz. njegovi družbeni  pogodbi  omogočla, da so ljudje vsaj znotraj svoje (nacionalne) skupnosti  začeli počutit  kot 'človek človeku bog',  kot 'človek človeku volk' pa so se počutili le še v odnosu do druge (nacinonalne) skupnosti. Počas je prišlo do tega, da je potrebo po osebni oborožitvi  (sablji)  državni sistem varnosti v evropi odpravil,  kar se je zgodilo šele začetku  prejšnjega  stoletja, američani pa ga imajo v svoji kulturi še vedno globoko zasidranega.  Zarad vojske, ki nas je varovala kot s kupnost,  smo lahko posamezniki šele razvil etiko nenasilja v lastnih skupnostih. Tega kot vojak seveda ne vidiš in se ti zdi vse brez veze, vendar se maš s tem priložnost soočit, če si pozorn. Ena logika je tud v odostnosti vsake logike. Mi kot naborniki  smo  vojsko v bistvu občutl kot neko nezasluženo kazen in obliko lastne nemoči  za razliko od naših južnih  bratov, ki so v vojski razpoznaval ta etični  element časti, ki izhaja iz podeljene moči.          

Quote:


Neravnoveje se vzpostav že s srečanjem dveh kultur, ki se razvijajo neodvisno druga od druge. Včasih so trčile različne skupnosti nomadske ali lovske skupnosti  zaradi npr. podnebnih spremeb, pozneje pa namenoma, da bi izkoristle svojo prednost  pred drugo skupnostjo v kulturni razvitvosti (orožju, taktiti bojevanja, izurjenosti, organizaciji). Včasih se globalna neravnovesja ustvarjala naključja, danes se  ustvarjajo  namenoma in zavestno, da bi močnješi iz njih iztržili ekstra profite, ki v normalni kooperaciji niso možni.

Globalno ravnovesje, ki sta  ga ustvarjali dve super sili, je blo namenjaneno ustvarjanju ekstraprofita vsaki od njiju, pri čemer je šlo enim za ideloški, drugim pa za materilani prestiž.  Vojaška sila je tako njuno  globalno ravnovesje zihr vzdrževala, čeprav je bilo to njuno ravnovesje katastrofalno za skupnosti pod njunim vplivom od  južne amerike, indonezije do afrike in celo vzhodne evrope.    

Quote:


Jap, vojska naredi iz človeka morilca v ubijalca oz sistematizira etiko, da je lahko človek človeku bog do svojih in volk do drugih. Sistematizira nagone tako, da so etični za skupnost, ki ji pripada.  V tem smsilu bojevništvo z vsemi pripadajočimi pravili in kodeksom časti po  moje bolj kultivralo/humanaziralo  človekove nagone bolj kot ga je   lahko katerakoli oblika nenasilja, ki se sprevrže v kaotično nasilja vsakogar poroti vsakemu, ko pride do zunanje ogrožnenosti. Vojska je s svojim kodeksom dostikrat tud faktor stabilnosti določene skupnosti, ko pride do notranje  krize vrednot. Kot taka se je skušla prikazat tud v bivši jugi in če se ne bila tolk ideloška in bi bla  bolj profesionalna, bi se tranizcija speljala dost bolj nenasilno kot se je zarad etničnih/ideloških/nacionalnih  nasprotij.    

Quote:


Etika nenasilja, napr. budistična, ne ločuje morjenja od ubijanja, ker smo vsa živa bitja eno. Zato je ta etika tolk privlčana v globaliziranem svetu, kjer se učimo sožitja skupnosti, ki pa bo seveda možno šle, ko od ogoržanja druge skupnosti ne bo nobena skupnost nč profitirala. To ne pomen, da je treba skupnosti ukinit in nardit eno samo globlano skupnost, ampak  iznajt način, da bodo skupnosti vsaka svojo kulturo lahko živele vzajemno. To bo zaenkrat  težko brez globalne vojske, ki bo vsako od teh skupnosti čutla za svojo. Jest bi tud rajš brez nje, ampak je jebeno, ker niti seb ne  zaupam,  da ne bi koga ubil, če bi se počutu ogorženga, čeprav bi  bil po takem globalnem pojmovanju družbe kot združbe samih 'mojih' skupnosti čist navaden morilc.    

ixtlan wrote on 15.11.2004 at 00:19:09:


Še eno malo bolj upravičeno sklepanje: nemesojedci zelo malo vedo o okusu, ki ga ima meso. Meso ima okus, ki ga ni mogoče ustvariti z začimbami. Začimbe lahko samo prekrijejo pravi okus. ....sem poskusil ...a si kdaj poskusil skuhati govejo juho iz soje?

ixtlan wrote on 15.11.2004 at 00:19:09:


A ni to precej podobno, kot da bi tisti mulci dejali, da razen ene goske v svojem življenju niso ubili še nobene živali?



uživajte!

Bardo_Thodol wrote on 14.11.2004 at 20:22:48:


Bom še nekaj dodal na tole. Ali misliš, da so potencialni morilci le iz stranke mesojedih? Po tvojih besedah, bi lahko tako sklepal.
Če pogledam kakšno leto nazaj, ko se je tukaj gori veliko pisalo o mesojedcih vs. rastlinojedcih sem dobil vtis, da znajo biti rastlinojedci še kako agresivni. Večina postov iz strani rastlinojedcev je bilo agresivnih, vsiljivih in prilično napadalnih in nestrpnih ter žaljivih. Pa pravijo, da meso vzbuja agresivnost.

Quote:


Iga, po verodostojnih sodobnih antropoloških raziskavah in trenutnih hipotezah, teorijah naj bi "pradavni človek" bil nabiralec. Tako da je najprej jedel rastlinsko hrano, ki jo je pobiral s tal ali iz dreves.

Celo ena taka feministična teorija obstaja, da naj bi bil spol prvega primata, ki je "shodil" ženska (ker kao ona naj bi bolj nabirala to rastlinsko hrano). Samo ta teorija je s strokovnega vidika sporna.

Kasneje pa naj bi "pradavni človek" postal mrhovinar in ne lovec. Po vedenju naj bi bil še najbolj podoben hijeni. Kasneje se je človek bolj "specializiral" za lov in za načrtno gojenje rastlin. Pa še to je tko, da je zanesljivo največ hrane, ki jo je pojedel bilo rastlinske. In pri tem so igrale ključno vlogo ženske, saj so priskrbele recimo kar 90% hrane. Za lov je bilo potrebno vložiti veliko energije in tveganja ... iz tega pa izhaja verjetno ves prestiž, ki so ga iz lova uživali lovci-moški. Pa tudi to je tko tko. Ker kje pa piše, da ne bi mogla bit ženska tudi tista, ki je odhajala na lov in obratno, da ne bi bil moški nabiralec.

Aja, kdo je kdaj dokazal, iz česa naj bi bilo prvo človeško oblačilo? Kakor se jaz spoznam na zgodovino oblačenja ... pač nihče. To se ne ve.

Kar se tiče pa tega, da nekateri vegetarianci "hrepenijo" še po goveji juhici, ma kaj vem.   Meni recimo, ko sem nehala jesti meso (pa ga tudi prej nisem veliko) ... je meso začelo smrdeti. In točno vem, ko sosedi kuhajo kaj iz mesa, točno zavoham svinjino, goveje meso, pa tudi perutnino in men gre ta vonj na bruhanje.

Ampak, že prej mi ni bilo meso ne vem kaj ... sem se pa odločila enkrat, ko sem na cestninski postaji čakala z avtom za tovornjakom, ki je peljal purane in ta pogled na te uboge purane je bil zame grozljiv. Kje piše, da mesar ubije žival ne da bi žival trpela? Ta žival pride kaj vem iz kje, ne vem iz V Evrope s transportom in še sveža (beri živa), strpana v tovornjake ... pa mal če pomislimo, kako se te živali množično goji ...

Kako so ti otroci prišli na "idejo" o mučenju ... pa saj po moje se jim to niti moglo zdet tok sporno in tok narobe ... poglejte malo na okoli ... pogeljte samo to, kako se prevaža živali v tovornjakih in vagonih. Naša kutura na sploh je nasilna in nespoštljiva do živali, če pomislim samo to, kako se dela s psi ... kako potem pristanejo v tistih pasjih zavetiščih ... žival je postala nekaj kar je predmet med predmeti in stvar potrošnje.

Bardo_Thodol wrote on 15.11.2004 at 12:23:33:


Hja, še bolj pa smo "zaprepadeni", če se najde kdo, bi ti tem mulčkom posvetil na enak način kot so oni goski.

Glej, meni zgovarjanje na "vsi tako delajo" ne sede. Če bi napr. vsi skakali z mostu, jaz ne bi, ravno tako če bi vsi mučili živali , jaz ne bi.
Še na en moment sem naletela, ko sem premišljevala, kaj me je v konkretnem primeru tako zelo prizadelo.  ....Goskina nemoč. Ni imela šans, da se ubrani ali da pobegne.  S tega vidika, mi je izživljanje nad živalmi pogosto veliko hujše kot trpinčenje ljudi, ker so pozicije moči veliko bolj neenakovredne. Recimo: če imam tipa, ki me vsake tolko prebuta, imam tudi možnost odločitve, da temu naredim konec. Moj problem, če ne.
Tale goska (in njej podobno živinče)  pa nikoli ni imela niti možnosti.

Lilith wrote on 15.11.2004 at 12:38:57:


to Lilith, ni takšen tip zagovarjanja, kao "vsi to delajo", ker to ne delamo vsi. vsak posameznik se mora po lastni vesti odločiti, ali bo tak sistem podpiral ali ne. jaz sem se odločila, da ga ne podpiram in to v globalu. vse kar pa po tem lahko naredim še je, da skušam pokazati, na samoumevnosti in predsodke.

tako kot tale goska, je tudi mnogo živali postavljenih v pozicijo nemoči. in to se dogaja množično.

kar se lahko iz posameznega, tega konkretnega primera naučimo je to, da je treba "zdraviti" spreminjati družbo globalno, ker je po tem verjetno malo možnosti, da se podobne stvari dogajajo. jaz v spremembe verjamem, jaz v spremembe upam in jaz to tudi skušam z lastnim zgledom pokazati.

nekako pa se mi način masaker za masaker ne zdi pravi. ni dober način, saj rodi le novo in novo nasilje. borit z nasiljem se ne moreš z nasiljem. to so ista sredstva, ki sredstva agresorjev legitimirajo. pridemo do istega: "saj to vsi počnejo". iz kroga nasilja se da priti le z nenasiljem.

enostavno bodo spremebe na bolje nastopile, ko se bo več in več posameznikov odločalo za nenasilje. vsak se za to lahko odloči že sedaj, .... konec koncev pa nikoli ni prepozno, bolje kasneje kot nikoli. pazi! samo to ne pomeni pasivnosti ... da ne bomo spet te debate načenjali. nenasilje je  A K T I V N A  politika.

ja, Bardo_Thodol, tudi mene je kasneje razmišljanje vodilo v smer aplikacije "nasilje nad živaljo" do "nasilja nad človekom". mislim, da so najpomembnejša vprašanja naše dobe, vprašanja vrlin in etika.