v bistvu je mal smešno, če pomislim koliko slovenskih organizacij deluje po celem svetu, hkrati pa imamo v sloveniji ničkoliko revnih družin, potrebnih pomoči...

tud kle velja deluj lokalno, misli globalno

zakaj ne bi recimo sami pomagali ljudem, ki potrebujejo pomoč, v tej deželi?

in tko je v vseh državah, zahodnih, recimo
skos govorimo o lačnih otrokih v afriki, a pozabljamo koliko lačnih je v sloveniji, ZDA, Nemčiji, V.Britaniji....

in ko bo neka država končno spedenala notranje probleme, pometla pred svojim pragom in sprejela nek delujoč program, ki bo deloval....takrat bo lahko kot zgled pomagala tudi drugim doseči ta ideal...npr. da res ne bo revščine v tisti deželi...

kaj se da sploh narest? kolko lahko kot posameznik prispevaš? ne vem, mogoče za začetek, da ne mečeš stran oblačil, ki jih ne nosiš, ampak jih podariš npr. družini v bližini potrebni pomoči...in dejstvo je, da ima vsakdo kakšnega takega soseda, someščana...

tud odvečno zelenjavo z vrta bi lahko na tak način podarili

ko sem bila majhna, sem hotela v Afriko poslat kos kruha. potem so me prepričali, da bi to toliko časa potovalo, da bi se kruh posušil etc...

imaš prav Kali, think global, act local.  

(ne vem kje sem to pobrala, upam, da ne delam reklame za poštne operaterje, pa tudi če).

Mae wrote on 25.12.2004 at 14:29:09:



ma kje sm lih zanč vidla, da npr. unicef 30% sredstev porabi za organizacijo...

pa tud, a ni bl smiselno, da vsak popedena svojo bližnjo okolico, da dejansko daš tistemu za katerega sam visiš, slutiš...da je v stiski?

Petra. wrote on 25.12.2004 at 14:32:52:


pri nas (verjetno je tudi drugje podobno) to tako funkcionira, da kar ne rabiš pustiš na nekem izločenem mestu vendar v okviru smetišča, tako, da je lažji dostop potrebnim. nikoli pa ne vidiš kdo so ti ljudje, stiska se ne vidi vedno navzven. res ne poznam nikogar tukaj okoli, sem tut bolj mal prisotna na sedežu. pa moj 'one' (o n e, s povdarkom na e, ni angleška beseda ena) je tak, da znamerava dat organizaciji. whats wrong with that. boljš da oni dobijo 70% kot 0%. ja to se strinjam, če bi tisti kos kruha poslala preko združenih narodov, itak ne bi prispel na cilj, tudi zaradi stroškov organizacije. organizacija v širšem smislu je združba, ki deluje smotrno (lahko je tudi proces in inštitucija), torej se človek lahko tudi samoorganizira, torej (mogoče ni v skladu z brezpogojnostjo, vsekakor pa je v ozadju dober namen) če je tvoji frendici njen 'one' čist neposredna realizacija, je moj 'one' bolje načelno filozofski. s tem, da občasno imam nekaj stvari, ki jih npr. ne potrebujem, v tistem momentu je dobro vedeti kam z njimi. nekateri raje delujemo posredno, pač skladno s svojimi vzorci, bistvo pa je v dati !! lp  

Za tako trgovino imaš bolšji trg.
Ampak, seveda, ti bi raje darovala, kot pa prodajala, kajti s tem lahko kažeš svojo superiornost do klošarjev

Večina "dobrodelnih" oraganizacij je samo lep primer tega, kako se lahko še tako dober namen izrodi in da lahko s svojim "dobrim namenom" naredimo več škode kot koristi.

Vendar pa vseeno vsaj do neke mere opravljajo še vedno tudi dobro delo. Jeba je pač v tem, da so to postale zgolj ogromne pralnice denarja, skozi katere lastniki kapitala perejo svojo vest. Na takšen način pa postajajo zgolj strukture, ki so v prvi vrsti namenjene same sebe (vsekakor je zanimivo vprašanje, kako imajo lahko razni upravniki takšnih organizacij milijonske plače).



uživajte!

pa vesele polnike  8)

Zakaj le, saj je moj nagon tudi tak