:hm se mi zdi, da je v naši družbi največji problem narobe definirana miselnost o revščini
ko da je nekej ponižujočega od nekoga nekej vzet, nekej dat pa je največja vrednota
se mi zdi, da imamo že tolk slabo vest zarad revščine in primerjanja med sabo, da bi radi vsi sam še nekej dajali pa kazali kolk imamo, medtem ko tisti, ki nima, in je primoran vzet, četud hvaležen, obenem tud ponižan, ker on pa ne more nič dat, lahko sam še jemlje
ko da je sramota, če moraš nekej vzet, če pa daš, pa si frajer (razen seveda če maš že dosti, take noben ne jemlje za revne, pa če še tolk grabijo za sebe, k revščino jemljemo sam materialno, tista v glavi, taglavna, sploh ne šteje)
moglo bi bit obojega v pravi meri, dajanja in sprejemanja
nikol nimaš tolk, da ti nekdo ne bi mogel kaj dat in nikol nimaš tolk malo, da ne bi mogel nekaj dat
od klošarja verjetno noben ne bi hotel nič vzet, če bi ti kaj ponudil, k bi si vsak mislil, kaj mi pa lahko ti daš, sej nič nimaš, jest lahko dajem (jest sem boljši človek od tebe)
sicer pa:
http://www.pozitivke.net/article.php?story=20031129141318780