PO CUNAMIJU: Vojaška pomoč? Pravo človekoljubje

»Človeškost je čudna beseda. Označuje kar je lastno človeku. Običajno pa jo uporabljamo, ko hočemo reči, da je v človeku in v nas kot ljudeh nekaj dobrega. Kot taka nas vodi v človekoljubje in samoljubje. Ampak to, da človek utegne pomagati drugim v nesreči, ni nič manj človeško od tega, da zna drugim prizadejati nesrečo. Isti človek je  ne le sposoben enega in drugega, marveč tudi obojega hkrati. Še več, z obojim se lahko ponaša. Ameriški vojak, ki ima na škornjih še prah iz Faludže, zdaj pomaga žrtvam cunamija na šrilanških obalah.
……
……
……»

Delo, Sobotna priloga, str. 17, 15.1.2005



....se nadaljuje.....

Sej to da pomagajo je ze uredu, problem je v namenu. Gre za propagando ZDA in vojske. O vojni v Iraku se vedno manj govori, miljon enih podatkov se skriva.....novinarjev ne pustijo zraven....

Problem je ker danasnjo realnost krojijo mediji. Ker zal povprecen clovek resnico sprejema iz medijev. In ji verjame. Gre le za propagando ne pa za humanitarno pomoc. Da ne bo pomote, tudi jaz z veseljem pomagam, a zavedati se je treba, da ti, ki jih je zadela naravna nesreca niso edini, ki potrebujejo pomoc. Kaj pa na Cecenijo, pa Irak.........., na njih smo pa pozabili. Ali je katastrofa samo takrat, ko jo povzroci narava? Ko si lahko clovek opere roke, ker tokrat pac slucajno ni imel nic zrave. Ves koliko katastrof takih in drugacnih razseznosti povzroci clovek!

Gre za to, da se moramo tega zavedati. da nam ni vseeno. sicer tezko kot posamezniki kaj dosti naredimo, a veliko je ze , ce moje realnosti ne krojijo mediji - kolikor mi pac to uspe, saj v bistvu iz medijev sploh izvem kaj se dogaja v svetu.


Lep dan!