Tako pač je to, kot ste že nič kot kolikrat poudarili: kar seješ, to žanješ....  

ne, ni varjatne, da bi te vsi obrajtal, pa če bi si to še tako želel   - torej je edina varjanta, da se ne sekiraš. Saj tisti, ki te ne marajo imajo itak probleme sami s sabo  

nemogoce je dosezt, da bi te mel vsi radi? a to pol pomen tud to, da jaz ne morem imeti vsakogar rad? kaj pa je blo pol potrebnega tolk govora o brezpogojni ljubezni po tem forumu? a smo ze tok hmal zgubil vero v to? se teorija in praksa nista ujeli?

Quote:


Se strinjam - če boš sejal ljubezen, ni nujno, da boš to ljubezen tudi nazaj prijel, lahko se zgodi prej nasprotno, da te bodo vsi izkoriščali, če boš predober. No, ampak "v grobem" bi se že strinjal s tem, da ima Bogec za vsakega svojo šibo,

Madan Gopal Das wrote on 04.02.2005 at 11:48:47:



Nič se ne zdi... Jezus je nedvomno sejal ljubezen, pa so ga zato pribili na križ in v javnosti osmešili....

DAN ODPRTIH SRC

- Pandorina skrinjica -



Ko odpremo pandorino skrinjico, se iz nje vsujejo številne nepričakovane težave. S pokrovom pandorine skrinjice bi lahko primerjali običajno in skoraj že univerzalno človeško lastnost. Prav o tej lastnosti Baba venomer govori, saj človek lahko zaradi nje zapravi priložnost svobodnega in smiselnega življenja.

Omenjena človeška lastnost je močno razširjeno nagnjenje do odkrivanja pomanjkljivosti v  drugih ljudeh. Ti ljudje imajo prav za res opažene pomanjkljivosti, vendar je naše ogorčenje zaradi njihovih napak skoraj nedoumljivo v svojem nagonu, da bi le to izrazili z besedami, če ne z dejanji. Površno gledano, je iskanje pomanjkljivosti samo po sebi škodljivo dejanje. Zastruplja medsebojne odnose, tepta samozavest žrtve in prinaša niz okoliščin, ki nikakor ne doprinesejo k naši sreči. Vendar so to šele začetne težave, ki jih prinaša odprta pandorina skrinjica.

Baba poudarja, da nas, kadar podležemo skušnjavi in odkrivamo, govorimo in razmišljamo o pomanjkljivostih drugih ljudi, doletita dve neprijetnosti:

a)   grobi tok opravljanja prekine subtilni tok samoizpraševanja

b)  človekovo pozornost usmerja navzven, k tujim pomanjkljivostim, zato človek s takšno miselno naravnanostjo ni sposoben prepoznati lastne božanskosti.

Iskanje tujih pomanjkljivosti, ne glede na provokacijo ali občutek zadovoljstva, ki ga začasno občutimo zaradi upravičenosti ugotovitev, je prevelika cena, da bi izgubili iskreno, posvečeno in nenehno samoizpraševanje. Baba pravi, da pomeni močan udarec za osvoboditev, samospoznanje in spoznanje Boga, če zamenjamo predanost samoizpraševanja za sumljivo zadovoljstvo pri odkrivanju tujih pomanjkljivosti.

Začnimo se učiti opazovati lastne napake in naj se drugi ljudje na enak način učijo skozi svoje napake. Nihče nima koristi od iskanja tujih pomanjkljivosti. Kot duhovni aspiranti, če to želimo ostati, moramo najti način življenja v družbi, ki ni zasnovan na iskanju napak pri drugih ljudeh.

Drugi vitalni življenjski izvor, ki je prekinjen v primeru, da iščemo napake pri drugih ljudeh, je samozavestna trditev, ki pravi, da je človekova resnična identiteta božanska. Modreci starodavnih časov, so svoje učence učili, da je človek takšen, kakršne so njegove misli; da zavest prebiva tam kjer so človekove misli. Avatar naše dobe, naš ljubljeni Baba, nam je to resnico predal z močnejšimi besedami. Govori nam, naj nikoli ne verjamemo da smo človeška bitja, ki se morajo povzdigniti do božanskosti, saj smo v resnici Bog, ki igra začasne vloge kot človeško bitje, na koncu pa se ponovno zlijemo z Bogom, z našim izvorom, z našo resničnostjo.

Baba pravi, da se moramo obnašati božansko na vzvišen in ne na zloben, ozkosrčen način. Opozarja nas , da se dokler sledimo navadi iskanja tujih napak, ne vedemo v skladu s svojo božansko naravo. Zato iskanje pomanjkljivosti v drugih ljudeh nosi posledico, ki onemogoča našemu zavedanju bivanje na nivoju božanskega.

Iz navedenih razlogov nas Baba uči, da bi morali to skrajno nevarno navado pustiti zaprto v pandorini skrinjici.

Baba svojim sledilcem pravi: »To, za kar želim, da se odločite danes je sledeče: ne iščite pomanjkljivosti v drugih. Ne opravljajte nikogar. Ne bodite zavistni ali zlobni. Vedno bodite mehki v obnašanju in govoru. Svoje besede izpolnite s predanostjo in ponižnostjo.«

(odlomek iz knjige Moj Baba in jaz,

dr. John Hislop)





Kdor je dovolj ponižen, da spozna in prizna svojo napako, bo pomagal sebi in ostalim. Prepričanje v lastno popolnost je hud greh. Velika napaka je govoriti drugim ljudem, kako naj se obnašajo, predstavljati si da se obnašate popolno in misliti, da ste idealni. Ne zato, ker s tem žalite druge ljudi, ampak zato, ker na ta način hudo žalite sami sebe.



Vse misli prihajajo iz srca in oblikujejo dejanja. Torej je srce vir vseh misli, besed in dejanj. Kakšna je torej diagnoza našega srca? Srce mora biti polno sočutja… Človeško srce je po naravi sočutno in mehko…

Predstavljajmo si, da nekdo stori nekaj, kar bo hudo prizadelo Svamijevo srce. Kaj je najboljše zdravilo za bolečino? Odpuščanje. Odpuščanje je zdravilo, ki bo Svamijevo srce osvobodilo vse bolečine.
-    Sathya Sai Baba
            (odlomek iz knjige Pogovori z Bhagavanom)118338  

nameravam, da sem se naučila pandorine lekcije...in da bom pucala egič striktno znotraj sebe

exodus wrote on 04.02.2005 at 11:52:02:

ja in? on ni zarad tega nc trpel. tist kar se da vidt z ocmi se ne pove kej dost o njegovem notranjem obcutenju. ce bos striktno sledil njegovim navodilom bos lahko to razumel/dozivel.