Demokracija v kapitalizmu? Ne gre
KLANČNIK Veronika, Sob 19.03.2005
Sobotna priloga
http://www.delo.si/Intervju z Immanuelom Wallersteinom, ki napoveduje konec kapitalizma in zaton ZDA.
Par zanimivih citatov
strukturna kriza
Quote:Že dolgo trdim, da je kapitalistična svetovna ekonomija v strukturni krizi. To je kriza, ki nastane, ko se sistemski trendi bližajo svojim asimptotam in ne morejo več spraviti sistema nazaj v ravnotežje. Sami ste naznačili glavne trende te vrste. Živimo torej v času sistemske tranzicije, bifurkacije, ko se bo svetovni sistem premaknil v eno od vsaj dveh različnih smeri, proti novemu redu, ki se bo izcimil iz kaosa, ki ga trenutno preživljamo. Kako dolgo bo to trajalo? Tega ne morem napovedati z gotovostjo. Toda po mojem mnenju se bomo skozi to tranzicijo prebijali vsaj še naslednjih 25, morda 50 let. Tudi izida ne morem natančno napovedati. Nihče ga ne more. To je inherentno nemogoče. Lahko pa opozorim na zgodovinsko izbiro, ki je pred nami. Izbiramo lahko med sistemom, ki bi ponovil vse najslabše poteze sedanjega, torej izrazito neegalitarno hierarhičnost, socialno in ekonomsko polarizacijo na eni strani in novim sistemom, ki bi bil relativno demokratičen in relativno egalitaren na drugi strani. Ne moremo napovedati, katera od obeh alternativ bo zmagala, vsekakor pa si lahko prizadevamo za eno ali drugo.
O neoliberalizmu:
Quote:Po letu 1968 je svet prišel v fazo stagnacije in krizo družbenih gibanj in neoliberalizem je nastopil kot veliko politično gibanje – začelo se je v Veliki Britaniji in Združenih državah in se razširilo drugam. Bistvena zahteva neoliberalcev je bila, da naj bi država v vseh pogledih prenehala nadzirati ekonomijo, toda v glavnem so hoteli doseči troje: hoteli so znižati višino mezd po vsem svetu, hoteli so zavreti vsa okoljevarstvena prizadevanja, ki so podjetja silila v internalizacijo stroškov, in znižati davke. Zato so si prizadevali zmanjšati proračunske stroške, povezane s socialno blaginjo, se pravi sredstva, ki jih je država namenjala za izobraževanje, zdravstveno in socialno zavarovanje. To je bila ofenziva svetovnih razsežnosti, ki je delno uspela. V resnici so pritiskali na vseh treh frontah, torej na področju višine mezd, varovanja okolja in denarja, namenjenega sociali. Stvari so pomaknili korak nazaj, toda ni jim uspelo vzpostaviti starega stanja.
Enačenje kumunizma s fašizmom
Quote: Toda tako enačenje je zelo pogosto. Pravzaprav nekateri to trdijo že petdeset let, odkar so si izmislili izraz totalitarizem. V petdesetih letih so začeli s tem izrazom označevati nacifašistična in komunistična gibanja prav z namenom, da bi jih lahko vrgli v isti koš. Toda niti približno ne gre za isto stvar. Lahko sicer imajo nekaj skupnih potez, toda tudi neoliberalistična in komunistična gibanja imajo skupne poteze, pa to še ne pomeni, da jih lahko zvedemo na isti imenovalec. Historično gledano je bila liberalnim in komunističnim gibanjem skupna vera v teorijo napredka, to je za obe gibanji zelo bistvenega pomena, a se v drugih točkah bistveno razlikujeta.
Komunizem se je proglašal za egalitaristično gibanje, če je potem to tudi v resnici bil, je drugo vprašanje, toda retorika tega gibanja je bazirala na enakosti vseh človeških bitij. Fašizem pa je prinašal prav nasprotno retoriko. S konceptom rasne hierarhije je odkrito zagovarjal neenakost človeških bitij. Zato je razumljivo, da mi kljukasti križ prikliče povsem drugačne asociacije kakor srp in kladivo. Mislim, da to sploh ni vredno resne razprave.
Demokracija?? Ni nobene demokratične države!
Quote:Svar je v tem, da so ljudje, ki se bojujejo proti demokratizaciji, ugotovili, da je eden najboljših načinov boja proti njej ta, da trdijo, da so zagovorniki demokracije. Demokracija je stara beseda, ki so jo v prvi polovici 19. stoletja imeli za zelo nevaren izraz. Vsa radikalna gibanja tistega časa so se imenovala demokratična. Demokracija je imela v tridesetih in štiridesetih letih 19. stoletja enak prizvok kakor komunizem v zahodnem svetu v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja. Predstavljala je najbolj ekstremno levo pozicijo. Demokracija etimološko pomeni vlado ljudstva v nasprotju z aristokracijo, ki je vlada manjšine. Pri večini današnjih sistemov gre za vladavino manjšine in edino merilo za demokracijo je, da imajo vsakih nekaj let volitve, toda to je seveda veliko premalo, da bi lahko govorili o demokraciji. Dandanes ne živimo v demokratičnem svetu in nimamo niti ene demokratične države. Demokratičen sistem je v svojem bistvu nekompatibilen s kapitalističnim sistemom, ker je to hierarhičen sistem, v katerem imajo nekateri ljudje veliko več denarja in moči kot drugi. In če imaš veliko več denarja in moči, potem boš imel tudi veliko več vpliva na sprejemanje odločitev. Zato je demokratična družba v današnjem svetu nemogoča. Toda glede na to, da sedanji sistem propada, je ena od alternativ, da ga nadomestimo s sistemom, ki je relativno egalitaren, relativno demokratičen.
ZDA:
Quote:Mislim, da je Busheva politika veliko bolj oslabila ZDA kot bi jih lahko katerakoli politika, ki si jo lahko zamislimo. Sam misli, da utrjuje pozicijo Združenih držav, v resnici pa jo stalno slabi. Njegova politika na vseh področjih, v Iraku, Koreji, Iranu, v Zahodni Evropi, v STO, ima učinek slabljenja pozicije Združenih držav. V naslednjih štirih letih bo stanje še poslabšalo in preostali svet bo zmagovalec. Tako preprosto je to.
par linkov:
http://fbc.binghamton.edu/iwcv.htm (CV)
dober članek (zanimivo, da citira tudi našega Žižka):
America and the World: The Twin Towers as Metaphor
http://www.ssrc.org/sept11/essays/wallerstein.htmuživajte!
Home
Pages: 
