kakršnokoli verovanje ima zametke agresije

pa sj vsaka stvar ma zametke agresije...
tud v ljubezni se recimo počas učimo, kaj je t.i. prava ljubezen, vmes se nam pa stokrat zgodi, da smo jezni, posesivni, ljubosumni ipd. ampak to ne pomeni, da je ljubezen tista, ki je slaba. zato, ker je vedno več ločitev, zato ker se ljudje pobijajo med sabo ipd. samo množica ljudi je tista, ki jo je pokvarla, če temu rečem tko.

in tko kokr pravm jaz za ljubezen, tko bi mogoče rekla lahko za religijo. če je tista prava ljubezen, da dva človeka vesta, zakaj in kako in da se ne ukvarjata več z vsemi bednimi, neumnimi zadevami, s katerimi si ljudje površinsko kompliciramo življenje, potem je to to. potem je ljubezen dosegla svoj namen. in če nekdo veruje v karkoli s čistimi, pravimi nameni, potem je to, po mojem, lahko samo dobro. ker mislm, da vera na tak način krepi upanje, daje občutek varnosti in se človek lahko veliko bolj prepusti življenju, ker verjame, da ga nekaj tam nekje neka sila čuva.

agresija sama po sebi ne bi smela imet negativne konotacije, ki smo jo ljudje nekako pripeli

agresija per se je za moje pojme gorivo, ki nas drži v vsaki posamezni celici našega telesa in nas žene, nam da priložnost, da nekaj naredimo in skoz to izrazimo svoj individum. brez agresije bi bili otopeli konformisti

negativno je lahko edino (destruktivno, ne-kreativno) usmerjanje agresije v okolico (aktivno / pasivno) kar se izkaže za tako skoz počutje okolice in nenavsezadnje tudi skozi naše lastno počutje in s tem povezane bolezni psihosomatskega izvora kot je npr. rak, ki je posledica potlačene agresije, torej ne-izraza le-te

Quote:


WordNet - Cite This Source
aggression

noun
1.      a disposition to behave aggressively
2.      a feeling of hostility that arouses thoughts of attack
3.      violent action that is hostile and usually unprovoked
4.      the act of initiating hostilities
5.      deliberately unfriendly behavior

vedno slej ko prej naletimo na dejstvo, da nimamo usklajenih slovarjev; npr. po 1. 2. in deloma po 4. definiciji je agresija očitno notranje duševno stanje *pred* nasilnostjo. kar priročno sovpada z mojim osebnim dojemanjem agresije. seveda pa SSKJ (kot tudi še kakšen drug slovar) kar enači agresijo z nasiljem.

za termin "duševno stanje" sem predvideval pomen kot mu ga pripisuje klasična psihologija
nikol nisem prepričan kako naj se izrazim, da bo človek zastopu

jaz pa pravim, da za agresivnost, kot jo jaz dojemam in doživljam, sploh ni nujno, da pripelje do nasilja. agresivnost se lahko ponuca kot gorivo (daleč najboljša beseda) za kreativno rešitev. to je po mojem mnenju tudi edini pravi način uporabe agresije.

agresija je nekaj naravnega, del človeškega cirkusa in vedno bo, je del polnosti življenja. nima se je smisla poskusit rešit. edino smiselno jo je uporabit za kreativno pozitivno rešitev oz. delovanje. na ta način je ne potlačiš (kar itak veš da ni dobro) niti ne zgubiš energije. če se agresije "rešuješ" na tak način, da jo že v kali odrežeš, torej da že po defaultu ne reagiraš na dražljaje okolja, potem postaneš otopel, odmeditiraš v nek svoj svet, postaneš na nek način impotenten.

torej izbire kot jih vidim jaz so:

a) potlačiš -> iz stalne prakse najverjetneje sledi rak (nasilje nad seboj)
b) nasilno reagiraš in zgubljaš energijo (pasivna / aktivna agresija nad okolico)
c) odrežeš na začetku in postaneš otopel, impotenten
d) ti služi kot gorivo za neko kreativno dejanje, delovanje, izraz, rešitev

Sicer te ne razumem dobro...ampak...tudi konflikt sam po sebi ni nekaj, česar bi se bilo dobro že po defaultu izogibat pa ravno tako je del cirkusa življenja.

Iz rešenega konflikta lahko "dobiš" veliko energije, nereševanje konflikta ti pa energijo lahko tudi "ujame".

Lej, če lahko vizualiziraš tole misel, ki sem jo ravno prejle postal, lahko vidiš, da je razrešitev mentalnega konflikta skozi sprejemajočo čustvenost, ki naj bi bila inspirativna kvaliteta ženske, "opojen občutek", celo za oba udeleženca konflikta:

Nikdar žena toliko ne opaja človeka, kot takrat, kadar od nje pričaka dobroto, a pričakoval je zlo. August CESAREC

ajgor, ne očitaj meni tega kar sam počneš

misel me je očitno pritegnila ker ima zame en globlji pomen. če ga zate nima, še ne pomeni da je pravljica

zelo zelo na kratko. mental si predstavljam kot eno raven, je struktura. astral kot druga raven je substanca, je vizualizacija, so čustva. ženski princip je stimulativnost v čustveni domeni, moški princip pa mentalna stimulativnost. kar v samem bistvu pomeni, da če moški da mentalni impulz, ga mora ženska znati sprejeti, ga transformirati v čustveno vsebino in posredovati svoje mnenje moškemu kot čustveni impulz. spet naloga moškega je, da zna sprejeti na čustveni ravni in odgovoriti mentalno. tako je jin-jang krog sklenjen. vsak vnese svojo kvaliteto. ženska ima možnost v svoj čustveni izraz svojega mnenja vnesti bistvo njunega odnosa iz česar tudi izhaja, zato je konflikt razrešljiv, moški pa impresioniran nad to žensko sposobnostjo in oba sta razrešena reševanja konflikta zgolj na mentalnem nivoju, katerega bi večinoma lahko primerjal s ping-pongom. mentalna masturbacija za reševanje konflikta pač ni primerna (in je izguba energije, v kolikor ni za njo nek globlji namen) kot se velikokrat dobro izkaže tudi tu na forumu.

Quote:

To, stari, čedalje bolje ti gre, le tako naprej  ;) + lep dan, še naprej ... 8-)