Quote:

Če se prav spomnim, so Pi izračunali že na nekaj tisoč milijard decimalk, kar je seveda še vedno skoraj nič proti neskončnosti  

Takih števil je zelo veliko, transcendentnih števil (med katera spada tudi Pi) je namreč mnogo več, kot celih števil, čeprav je obojih neskončno veliko.

Vendar pa prav "zanimivih" števil zgleda, da ni prav veliko, pogosteje od Pi se pojavlja le še e (2.71828 ..), ki je pa s Pi v zelo globoki zvezi

Carl Sagan je v zaključku svojega sf romana Contact celo malo posanjaril in napisal, da je od neke zelo oddaljene decimalke naprej v številu Pi zapisano neko pomembno sporočilo od samega stvarnika.  
Razumel bi ga lahko le nekdo, ki bi bil sposoben znati toliko decimalk tudi izračunati, kar pa sploh ni enostavna naloga, saj je tudi današnji rekord še zelo, zelo daleč od tam navedenega števila decimalk od katerega naprej naj bi se sporočilo nahajalo.

Zanimiva in po svoje kar malce preveč odbita ideja; stvarniki vesolij, ki medsebojno komunicirajo preko osnovnih konstant, ki tem vesoljem vladajo ...

Velikost kozmološke konstante odloča o tem ali je naše vesolje odprto ali zaprto, ali se bo večno in v nedogled širilo ali je ciklično.

Seveda so tudi znanstveniki ljudje in se kot vsak človek kdaj tudi zasanjajo ali celo zabluzijo, vendar pa teh sanjarjenj ali bluzenj ne gre mešati z resnim znanstvenim delom, ki zahteva konkretne in rigorozne potrditve v praksi.

Scientfic American je sicer kvalitetna, vendar poljudna revija, zato v njej ne boš našel "suhoparnejših" vendar resnejših znanstvenih člankov, kot jih lahko najdeš naprimer v revijah kot so Science ali Journal of Physics. Scientific American je namenjena predvsem mlajšim nadebudnim bralcem, ki jim je potrebno radovednost šele vzpodbuditi, pa tudi starejšim, ki jih zanimajo dosežki na različnih področjih znanosti, vendar se ne zmorejo prebijati skozi strokovne podrobnosti, ki so sicer nujne za resno znanstveno razlago.


Predpostavkam o obstoju paralelnih vesolij noben danes poznanih zakonov ne nasprotuje, vendar to še ni dokaz, da paralelna vesolja tudi res obstajajo.
Za teorijo strun, ki velja za eno najbolj kontroverznih fizikalnih teorij, so paralelna vesolja nekaj povsem običajnega, celo nujnega in v vsakem od teh vesolij naj bi vladali različni zakoni, ki "zamrznejo" v dokončno obliko šele ob nastanku vsakega vesolja posebej (big bang).
Vsako vesolje naj bi imelo malce drugačen izzid stanj, vsako  v svojem big-bangu.
Japonski znanstveniki celo že načrtujejo, kako bodo sprožili nastanek novega vesolja v laboratoriju.
Po nastanku seveda ne bo mogoče več spremljati, kaj se z njim dogaja, ker se bo od našega vesolja iniciatorja povsem ločilo, zato  ...


"Space appears to be infinite in size. If so, then somewhere out there, everything that is possible becomes real, no matter how improbable it is."

V tem citatu mi je všeč, kako je napisano, da lahko postane realno vse, kar je možno. Beseda "možno" je uporabljena povsem korektno, saj tega stavka ni mogoče razumeti tako, da naj bi bilo možno vse, kar si izmisliš.
Možno je le tisto, kar zakoni vesolja dopuščajo in kar je možno, lahko postane tudi realno, čeprav ni nujno.

ixtlan wrote on 23.12.2006 at 10:41:05:

Ha,   , ha, rastemo kot število Pi   , torej, neskončno , v neskončnost  
Sam sebi pa tudi ne zaupam več, ker vidim, da sem preveč nezanesljiv, pre-slab  

ixtlan wrote on 23.12.2006 at 15:30:40:

Precej blizu , Xtlan 

Bardo_Thodol wrote on 23.12.2006 at 22:24:01:


The cosmological constant was proposed by Albert Einstein as part of his theory of general relativity to achieve a stationary universe. After the discovery of the Hubble redshift and the introduction of the expanding space paradigm, Einstein abandoned the concept.

Kot piše je tudi kozmična konstanta (filozofski) koncept. Od katerega je po tvojih besedah celo odvisna usoda sveta. Smešno ob tem je samo, da meni očitaš filozofske izjave in jih označuješ za bedaste, če pa filozofira nek znanstvenik, ti je pa to seveda kul in priznavaš za sveto.

Bardo_Thodol wrote on 23.12.2006 at 22:24:01:


A nisi prebral:

Furthermore, quantum physics leaves us with a rather large open question: what is reality? The Copenhagen interpretation attempts to solve this problem by saying that reality is what is measured. However, the measuring device itself is then not real until it is measured. The problem, which is known as the measurement problem, is when does the cycle stop?  

Bohr reasoned that nature likes to keep it possibilities open, and therefore follows every possible path. Only when observed is nature forced to choose only one path, so only then is just one path taken

A Copenhagen in Bohr nista bila dost eminentna znanstvenika, da bi ju jemal resno?
Aja, sej res nobene konstante ni omenjene, to te moti...

Bardo_Thodol wrote on 23.12.2006 at 22:24:01:


Ojoj, berem revijo za nadebudno mladino in senilno starino.  

Bardo_Thodol wrote on 23.12.2006 at 22:24:01:


Pravi tudi, da v vsakem vesolju vladajo svoji zakoni. Ker je nešteto možnosti, potem obstaja tudi možnost, da obstaja vesolje, ki ima ravno take zakone, ki dopuščajo poleg vsega drugega, tudi ravno to kar sem si jaz izmislil.

Bardo_Thodol wrote on 23.12.2006 at 22:24:01:


Oh, Bardo, ravno to sem objavil nekaj postov nazaj in ti predlagal, če se spomniš, da podaš mnenje o highlightih, iz katerih bi lahko izhajala zanimiva debata (in ne cocky dokazovanje ne-vem-česa, v kar se je vse skupaj sprevrglo). Ti pa jih kot kaže tudi preletel nisi, sicer me ne bi zdaj "seznanjal" z isto zadevo...

Kozmološka konstanta ni filozofski koncept, to je parameter v enačbi, ki predstavlja številčno vrednost gostote energije vakuuma.
Natančna vrednost kozmološke konstante danes še ni poznana, vendar je sprejeto prepričanje, da je od njene natančne vrednosti odvisnih veliko stvari povezanih z razvojem vesolja.
Vsekakor pa njene vrednosti ne bodo mogli določiti s filozofskimi diskusijami, pač pa s konkretnimi in zapletenimi (pa tudi dragimi)  merjenji.

Več o tem si je mogoče prebrati na strani: http://pancake.uchicago.edu/~carroll/encyc/

Zanimivo je tudi vprašanje in takoj predlagani odgovor, zakaj neki bolj upoštevam Einsteinove poglede, kot tvoje?
Prav gotovo, da ne samo zaradi tega, ker je on znanstvenik, saj se tudi znanstveniki motijo in tudi Einstein se je zmotil ravno glede znamenite kozmološke konstante, ki jo je celo sam uvedel.
Vendar mu tega ne gre zameriti, saj so to odkrili šele pred desetimi leti, ker so imeli več podatkov meritev na razpolago, kot jih je imel on.

Einstein je pač v svetu dobro poznana osebnost po tem, da je nekaj konkretnega in koristnega na področju znanosti že naredil, medtem ko tebi (vsaj tako zgleda, lahko pa, da se tudi motim),  niso jasne niti osnove fizike.
Komu naj potemtakem glede fizikalnih vprašanj bolj prisluhnem?

Če pa imaš o paralelnih vesoljih kaj novega za povedati ali si kje kaj zanimivega prebral, pa kar na dan z besedo.
Mene so sama ušesa (in oči), kajti priznati moram, da o paralelnih vesoljih ne vem praktično nič, razen, da gre za spekulacijo, od katere zaenkrat ni videti kakšne posebne koristi.

Po moje bi se podobno spekulativno lahko začeli pogovarjati tudi o Sneguljčici in sedmih palčkih, saj verjetno tudi nekje obstajajo, čeprav o tem ravno tako ne vem kaj dosti, koristi bi pa verjetno od tega imeli več, saj se je o tem mogoče pogovarjati tudi z otroci, medtem, ko jih bolj ali manj uspešno odpravljaš spat    

To mi je že uspelo ugotoviti, da ti formule ne dišijo preveč (verjetno zaradi slabih izkušnenj iz šolskih dni?), zato jih pa s toliko večjim veseljem poudarjam.  

Formule namreč predstavljajo koncentrat znanja in to koncentrat v najžlahtnejšem pomenu, saj so v njih zbrane velike količine uporabnega znanja, ne kakšnega praznega žlobudranja ali klicanja duhov.
Koncentrat zato, ker za na videz suhoparnimi formulami stojijo stoletja trdega dela in usode neštetih iskalcev resnice.

Formule torej predstavljajo neprecenljivi zaklad, vrednejši od vsega zlata in draguljev skupaj, saj predstavljajo esenco, brez katere si znanosti in vsega kar predstavlja našo civilizacijo, ni mogoče niti zamisliti več. Brez formul bi se v trenutku vrnili v srednji vek, ostali bi brez elektrike in brez vseh naprav, brez katerih si ne znamo našega življenja niti predstavljati več.

Kot je nekdo tule že omenil, če bi samo zmanjkalo elektrike, bi se že po samo enem tednu spremenili v horde podivjanih divjakov, ki bi se na ulicah začele brezobzirno boriti za goli obstoj.