ženska mora prepustit moškemu iniciativo za seks. očitno že prvič ni bil pripravljen, kakorkoli neverjetno se to lahko sliš. preveč se ti je mudil. moški je tisti, ki "nese žensko v posteljo", ne sme bit obratno. seveda šele potem, ko ženska da čustveno vedt, da je pripravljena

prevzela si njegovo moško vlogo, zdaj pa se on ne počuti dovolj moškega. če boš nadaljevala s "psihoterapijo" in tolaženjem bo samo še slabše....

zdaj ga lahko samo pustiš in čakaš na njegovo željo ter iniciativo in ne forsiraš seksa niti enkrat na teden... jaz bi se teme o seksu z njim sploh izogibal... poskušaj mu dati občutek, da ne pričakuješ (kaj šele zahtevaš) seksa, da če bo njemu pasal bosta, če ne pa pač ne... da ti je to čisto sprejemljivo ker ga imaš dovolj rada. v tem moraš biti kongruentna (celostna v vseh izraznih kanalih), zato je, preden mu to rečeš, nujno, da najprej razčistiš sama s seboj, če si res pripravljena počakat

Z moljenjem člankov pod nos mu prav dosti res ne boš pomagala, s tolaženjem mu pa še tiste preostale želje dokončno ubiješ.

Seks je prastari nagon, razvit davno, davno pred pojavom človeka in je zato tudi "modrejši" od človeka, zato je res zanimivo, kako smo si ga sami pri sebi uspeli v tako kratkem času tako "uspešno kultivirati" ali celo demonizirati.

Uporabi nekaj domišljije in v akcijo!
Pasivnost preverjeno le poslabša situacijo in vodi v še večjo ohladitev in na koncu v razvezo!

Na seksualnem področju smo preko različnih vzvodov in pritiskov družbe namreč že tako zavrti, da se potem, ko je treba, ponavadi niti tega več ne spomnimo, kaj vse se poleg spolovil lahko še uporabi (prste, noge, jezik, ustnice, lase ..).

Če on (še) ni vzburjen, ga nevsiljivo povabi, naj ti pomaga, kakorkoli ali naj pa samo opazuje in končaj sama, on pa, kakor hoče, samo ne mu tega očitati ali ga pomilovati, sicer pa je variacij nešteto.
V postelji bodi egoistka in poskrbi predvsem za sebe, on (in njegov ego) se bosta že še  pridružila, spontano, ko ne bo več pritiska.
Če se pa tudi po daljšem času ne bo, je to najverjetneje signal, da pravzaprav sploh nista za skupaj - ni prave kemije.

Nam moškim je všeč, če je ženska v postelji vlačuga, ne kuharca, še manj pa dama.  
To dejstvo, ki smo ga tudi na tem forumu že na široko obdelali, namreč, da smo moški sami "prasci", izkoristi sebi v prid!
Predvsem pa jezika med seksom ne uporabljajta za besedičenje, za vse drugo pa le ...

Jap Ixtlan je zadel napolno.

Bardo_Thodol wrote on 17.01.2007 at 08:16:57:


Seveda to samo po sebi nikakor ne pomeni tega. Bardo, tebi pa res neverjetno dobro uspeva jemati stvari iz konteksta.

Če izhjamo iz predpostavke, da se imata dva res rada, potem jest v zahtevi 'po imej me rad!' ne vidim v bistvu nič egostičnega, niti ne bi te zahteve ne  pripisal zgolj moškemu principu. Seveda pa to zahtevo, če jo izrazi ženska, lahko moški v skaldu s svojo trdaicionalno seksualno  vlogo tistega, ki svojo zahtevo edini lahko aktivno udejanja in s tem tudi zahteva, pojmuje kot nasilje nad svojo moškostjo s katero se identificira, se torej počuti potisnjenjenega v žensko vlogo in 'blokira' zahtevo 'pomoščene' ženske z lastno pasivnostjo. Ta blokada/pasivnost pa v bistvu ni nč drugega, kot sprevržena  oblika izražanja zahteve 'imej me rada!', zato blokada sama po seb še ni noben dokaz za to, da sam ženske nima rad.

Izhod iz take situacije je po moje torej treba iskat na obojstranski upravičevnosti do zahteve po 'imej me rad!', ki hkarti predpostavlja  užitkek v užitku drugega. V tem smsilu bi bil  bardotov predlog, da ženska svoje seksualne potrebe zadovolji sama, umesten pod pogojem, če bi uživanje ženske v lastni  seksulani aktivnosti pomenila vir užitka moškemu, kar je v opisani konkretni situaciji  seveda povezano s  tem, da bi bla hkrati moška pasivnost vir užitka ženski. Se sliši nelogično in pardaoksno, amak po moje bi se  le na ta način med dvema, ki se mata rada, dalo  preseč vse socialno pogojene blokade, ki jima preprečujejo vzajemne spolne užitke.  Vse ostalo je po moje izisiljevanje oz. dost rizično preigravanje iger moči podrejenosti in nadrjenosti, iz katere ne more izit win-win sitaucija in ki zasto tud negriajo izhodiščno  predpostavko, da se imata dva res rada.  

jah no... ženskar ni ne... ni mel nikol kej dost žensk... tko  k je Ixtlan povedu...pač glih pred tem fantom sm mela enga k je full ženskar in v seksu sva se totalno ujela in na tak način sem tud do tega mojga fanta pristopila in učitno ni bil pravi pristop.

Če maš tega fanta res rada, pol tak pristop ne more bit napačen samo zato, ker se fant nanj ne  odziva na pričakovan način. Če bi šlo v ljubezni samo  za izponjevanje vnaprejšnjih pričakovanj, pol bi si v razmerju  vsak skreiral bodisi gospodarja bodisa služabnika.