Bardo_Thodol wrote on 04.03.2007 at 23:27:19:


1) Lunina masa je 1,2% Zemljine
2) Lunina krožnica je kolikokrat manjša od Zemljine?  

To je čisto neprimerljivo! Še posebej zato ker je v Zemljina krožnica odvisna od Sonca.

Aha, zdaj sva vzela v enačbo še hitrost, ne samo mase. Good. To spremeni zadevo, a ne, da ja?

A se v Oortovem oblaku kakšen komet po tvojem mnenju giblje zadosti hitro? A tvoje mnenje odraža znanstveni fact?

Bardo_Thodol wrote on 04.03.2007 at 23:27:19:


Se mi je zdelo, da se ne moreva omejiti samo na Oortov oblak.
Kaj pa, če je že na poti, relativno blizu? Sicer se pa ne spomnim, da sva postavljala kakršenkoli časovni okvir.

Bardo_Thodol wrote on 04.03.2007 at 23:27:19:


A trdiš, da ni možno?

Če tega ne trdiš, potem je tvoja izjava čisto brezpredmetna in nenazadnje zavajajoča.
Če trdiš, potem navedi sklic na znanstveno razpravo. Tvoja domišljija ima zame manjšo težo kot npr. mitologija.  

Saj za to ni treba nobenega sklica na znanstvene razprave, ker tudi ni več nobena visoka znanost.
Le ti si izmišljuješ take nenavadne primere (komet iz druge galaksije  ,  le kje si ga našel, še čudno da se nisi spomnil kakšnega malo bližjega primera, naprimer iz bližnjega ozvezdja, ki je "le" nekaj svetlobnih let oddaljen)

Jaz bi pa moral zdaj imeti pri roki kak dober simulacijski program, da bi vse to lahko vnesel in ti sproti računal točne rezultate.

Približno si sicer še vedno lahko pomagamo, če poznamo naprimer maso galaksije, lahko izračunamo ubežno hitrost kometa iz galaksije.
Različno velikih galaksij je v vesolju zelo veliko, zato bi mi lahko vsaj namignil iz katere konkretno pričakuješ ta komet.  


A  mogoče veš, da bosta čez 5 milijarde let trčili galaksiji Andromeda in naša Rimska cesta.
Ker so razdalje med zvezdami tako velikanske, je zelo majhna verjetnost, da bo ob tem trku galaksij sploh prišlo do kakšnega trka med par sto milijardami zvezd.
Gravitacija bo obliki obeh galaksij sicer povsem izmaličila, vendar trkov med zvezd zaradi enormnih razdalj med zvezdami kljub temu praktično ni pričakovati.

Verjetnosti so namreč še manjše, kot je verjetnost, da boš na lotu zadel milijon eurov. Je možno, seveda je,  vendar malo verjetno.
Razumeš, kaj ti hočem s tem primerom povedati?

Bardo_Thodol wrote on 04.03.2007 at 23:58:30:


Veš kakšne nemogoče verjetnosti so se že men vse udejanile, tako da jaz osebno zelo težko verjamem v naključja.

Torej se zdaj na koncu strinjaš, kljub temu, da si prej apriori zanikal, da dejansko je možno, z nekim faktorjem (ne)verjetnosti, da nek komet (bodisi iz Oortovega oblaka bodisi od kod drugje) vrže Luno iz Zemljine orbite?

Quote:

Kometi imajo svojo omejeno velikost? Če bi bil tako velik, da bi lahko spodnesel Luno iz titrnice Zemlje, to ne bi bil več komet, ampak že kar pravi mini planet.
In tako velik objekt se v mehaniki osončja tudi drugače obnaša pa tudi lažje ga je opaziti, ali vsaj njegov vpliv.
Česa tako velikega pa zaenkrat v našem osončju ni bilo opaziti.
Tako uspešno se lahko skrivajo samo majhni in "nepomembni" objekti.

Če gremo izven osončja, pa svoje naredijo tudi velike razdalje.

Za boljšo predstavo, o kakšnih razdaljah pravzaprav govorimo (kajti ljudje si to težko predstavljamo) nekaj primerov:
do Lune potuje svetloba z Zemlje 2 sekundi,
do Sonca 8 minut
do Jupitra potuje svetloba 6 ur,
do najbližje zvezde pa 4 leta

Quote:

Razdalja objekta ni neposredno odvisna od mase, ampak še od drugih faktorjev, naprimer od hitrosti, saj so dlje od Zemlje tako lažji, kot tudi težji objekti.

Omenil si hipotetični primer, kaj bi bilo, če bi pri vseh ostalih nespremenjenih pogojih, zmanjšali samo maso Zemlje (oziroma iz sistema Zemlja-Luna odvzeli Luno)
Jaz trdim, da bi se z zmanjšanjem mase, zmanjšala tudi privlačna sila, kar pa pomeni oddaljitev Zemlje od Sonca.
Privlačna sila je namreč premo sorazmerna od produkta obeh mas  (ne od razmerja!)
Torej če katerokoli maso zmanjšaš, maso Sonca ali maso Zemlje, se zmanjša tudi produkt in s tem privlačna sila med njima.

Bardo_Thodol wrote on 05.03.2007 at 00:33:36:


Lej sej ni tako težko. Sonce in Zemlja imata svoj "barycenter" oz "common centre of gravity", ki določa krožnici obeh teles. Tudi Zemlja vpliva povratno na Sonce, ampak skoraj zanemarljivo, medtem, ko Jupitrov povratni vpliv ni več zanemarljiv:

# On the other hand, Jupiter (the heaviest planet in the solar system) causes a much more appreciable wobble in the Sun.
# Using the Sun's mass (1.9891 * 1030 kg), Jupiter's mass (317.833 times Earth's mass = 1.8988 * 1027 kg) and the average Sun-Jupiter distance of 5.2019 a.u. or 778,190,000 km) we get the Sun-Jupiter barycenter at 742,150 km from the Sun's centre or about 46,000 km outside the Sun's surface!

Barycenter je odvisen od *razmerja mas* in barycenter določa krožnico Zemlje okoli Sonca.

Quote:

To ni res.
Samo skupna masa je pomembna za privlačno silo (Zemlje in Lune) s Soncem
V težišču si lahko predstavljaš zbrano vso maso obeh teles (Lune in Zemlje)  in produkt teh mas določa privlačno silo.

Razmerja pri sili privlačnosti kar pozabi, samo produkt mas je pomemben.