Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 2 3 
(Read 7418 times)
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: Ekologija in okolje
Reply #15 - 14.12.2007 at 10:25:40
 
Dayaran wrote on 13.12.2007 at 22:24:49:
t wrote on 13.12.2007 at 18:32:53:
Kar se pa tiče trpljenja, je zadeva še bolj smešna, saj sloni na precej butasti analogiji, ki gradi na tem, da trpijo predvsem ljudje in kvečjemu še njim podobne živali... Nemožnost se vživeti v trpljenje pšenice je zato prej znamenje ozkosrčnosti kot pa neke širine zavesti. Vsako živo bitje si na svoj način za svoje življenje in smrt je za vsakega posebej enako tragična.

Nisem reku, da pšenica nič ne trpi. Vsekakor je njeno trpljenje verjetn precej manjše glede na to, da nima živčnega sistema. Tud ne trdim, da je vegetarjanstvo rešitev celotnega problema.
Povzročat manjše trpljenje pa je po mojem vseen boljš kot povzročat večje. Še enkrat poudarjam - razlika je med klavnico in nasadom pšenice.
Sicer pa če mislš, da je vseen, da so vsa trpljenja enake kategorije, zakaj potem ne jesti človeško meso? Če je torej to, kar bo kdo jedel le stvar okusa... ni je boljše pečenke kot človeški podplat (je baje izjavil nek afriški poglavar še ne tolk dolg nazaj). Pa še problem s prenaseljenostjo bi rešil  Smiley


Seveda je razlika med klavnico in nasadom - tisto pri nasadu je bolj podobno holokavstu, saj gre za morijo celotne populacije na določenem zaključenem ozemlju, medtem ko se morij v klavnicah odvija bolj selektivno...

Kar se mene tiče, so vsa trpljenja enake kategorije. Človeškega mesa pa ne jem iz zdravstvenih in moralno/legalističnih razlogov... Povsem naravno je, da svoji vrsti in svojemu plemenu dajem več pravic in se do njih obnašam drugače, kot do ostalih, brez njih tudi mene ni.


Quote:
t wrote on 13.12.2007 at 18:32:53:
Seveda ti ostane uživanje plodov, vendar pa imajo tudi plodovi svoj osnovni namen, ki pa ni prehrana drugih živih bitij in ko se lotiš svojega jabolka, pomisli še na vsa ostala živa bitja, ki trpijo, ker si ga jim vzel...

!


t- ti verjetno plodov ne ješ, živiš samo od mesa živali.   Questioning    Grin



Od suhega sadja imam najraje suhe klobase in tudi pršut mi zelo paše, kar se bolj vegeterjanskih zadev tiče pa se zadovoljim z grozdnimi in ostalimi sadnimi derivati v obliki vina in domačih sadjevčkov.

Če Bog ne bi hotel, da jemo živali, jih zagotovo ne bi naredil iz mesa.  Cool



uživajte!
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
Nahate.d
Ex Member




Re: Ekologija in okolje
Reply #16 - 14.12.2007 at 12:27:28
 
t wrote on 14.12.2007 at 10:25:40:
Od suhega sadja imam najraje suhe klobase in tudi pršut mi zelo paše, kar se bolj vegeterjanskih zadev tiče pa se zadovoljim z grozdnimi in ostalimi sadnimi derivati v obliki vina in domačih sadjevčkov.

Če Bog ne bi hotel, da jemo živali, jih zagotovo ne bi naredil iz mesa.  Cool



uživajte!


Vidim da živiš zelo zdravo  Grin  Kakršna je zavest, tak je tudi način prehrane.

Obstaja tudi meso sadežev, do katerega je precej lažje in etično priti, kot do mesa živali.   Exclaim

Lep pozdrav   Smiley
Back to top
 
 
IP Logged
 
Bamby
5
*****
Offline

No pain no gain
Posts: 999

Gender: male
Re: Ekologija in okolje
Reply #17 - 14.12.2007 at 12:42:39
 
t wrote on 13.12.2007 at 18:32:53:
Nemožnost se vživeti v trpljenje pšenice je zato prej znamenje ozkosrčnosti kot pa neke širine zavesti. Vsako živo bitje si na svoj način za svoje življenje in smrt je za vsakega posebej enako tragična.



Pšenica ni živo bitje, pšenica je rastlina.
Back to top
 

Življenje je popolnoma zastonj in brezplačno, pa vendar je ni
stvari na tem svetu, ki bi bila vredna več. (Bamby)
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: Ekologija in okolje
Reply #18 - 14.12.2007 at 12:45:35
 
Quote:
t wrote on 14.12.2007 at 10:25:40:
Od suhega sadja imam najraje suhe klobase in tudi pršut mi zelo paše, kar se bolj vegeterjanskih zadev tiče pa se zadovoljim z grozdnimi in ostalimi sadnimi derivati v obliki vina in domačih sadjevčkov.

Če Bog ne bi hotel, da jemo živali, jih zagotovo ne bi naredil iz mesa.  Cool



uživajte!


Vidim da živiš zelo zdravo  Grin


Seveda. Živim, zaenkrat pa tudi zadnjih 15 let shajam brez dohtarjeu...

Quote:
Kakršna je zavest, tak je tudi način prehrane.


Se pravi višja, ko je zavest hrane, višja je zavest tistega, ki to hrano to uživa - torej imajo ljudožerci najvišjo zavest... bi se lahko kar strinjal - skupaj s Papežem, don Juanom in Credom Mutwo  Cool


Quote:
Obstaja tudi meso sadežev, do katerega je precej lažje in etično priti, kot do mesa živali.   Exclaim

 Smiley


A ti svoja jabolka vedno pobiraš s tal, ali jih trgaš z vej, ali jih kupuješ - če jih kupuješ, ne moreš govoriti, da si etično kakorkoli boljša od mene, kadar kupujem klobase: oba samo kupujeva in pustiva, da umazano delo za naju opravijo drugi.

http://www.youtube.com/watch?v=allZ4rHSZbw

uživajte!
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: Ekologija in okolje
Reply #19 - 14.12.2007 at 12:48:08
 
Bamby wrote on 14.12.2007 at 12:42:39:
t wrote on 13.12.2007 at 18:32:53:
Nemožnost se vživeti v trpljenje pšenice je zato prej znamenje ozkosrčnosti kot pa neke širine zavesti. Vsako živo bitje si na svoj način za svoje življenje in smrt je za vsakega posebej enako tragična.



Pšenica ni živo bitje, pšenica je rastlina.



Grin Grin Grin Grin Grin Grin Grin


Nauči se slovensko...


Grin Grin
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
Bamby
5
*****
Offline

No pain no gain
Posts: 999

Gender: male
Re: Ekologija in okolje
Reply #20 - 16.12.2007 at 10:06:55
 
t wrote on 14.12.2007 at 12:48:08:
Bamby wrote on 14.12.2007 at 12:42:39:
t wrote on 13.12.2007 at 18:32:53:
Nemožnost se vživeti v trpljenje pšenice je zato prej znamenje ozkosrčnosti kot pa neke širine zavesti. Vsako živo bitje si na svoj način za svoje življenje in smrt je za vsakega posebej enako tragična.



Pšenica ni živo bitje, pšenica je rastlina.



Grin Grin Grin Grin Grin Grin Grin


Nauči se slovensko...


Grin Grin



SSKJ:
pšenica -e ž (i) kulturna rastlina,
katere klas je sestavljen iz večcvetnih
klaskov, ali njeno seme: pšenica
raste, zori; mlatiti, sejati, žeti pšenico;
snetljiva pšenica; klas, snop pšenice /
mleti pšenico; mernik, vreča pšenice /
pšenica gre v klasje; jara, ozimna
pšenica; semenska pšenica; pšenica
italijanske sorte / skriti se v pšenico;
sejati ajdo po pšenici na njivo, na kateri je
rasla pšenica
• bibl. ločiti ljuljko od pšenice ločiti,
odstraniti slabo iz dobrega; ekspr.
trgovcem gre letos pšenica v klasje pri
trgovanju imajo veliko uspeha; to je bilo
takrat, ko je bil še bob v klasju in
pšenica v stročju v pravljicah nikoli
* agr. jarovizacija pšenice



rastlina -e ž (i) organizem,
navadno z listi, cveti in koreninami
:
rastline že cvetijo, venejo; vse na novo
posajene rastline so se prijele;
okopavati, presajati, sejati, zalivati
rastline; deli, organi rastlin; rastline in
živali / divje, gojene rastline; gorske,
travniške, tropske, vodne, vrtne
rastline; grmičaste, zimzelene rastline;
industrijske, krmne, oljne rastline;
lončne, parkovne, sobne rastline;
okrasne, strupene, zdravilne,
začimbne rastline; rastline trajnice,
zajedavke / ovijalna rastlina ovijalka;
plevelna rastlina plevel
* agr. rastlina se osemeni; materinska
ali materna rastlina ki je pri križanju
oprašena; matična rastlina ki se uporablja
za pridobivanje potaknjencev, semena;
očetna rastlina ki pri križanju opraši in
oplodi drugo rastlino; pionirska rastlina ki
ustvarja razmere, ustrezne za uspevanje
gospodarsko pomembnejših vrst; varovalne
rastline; biol. enocelične, mnogocelične
rastline; bot. rastlina organizem, ki gradi
telo iz anorganskih snovi s fotosintezo
;

brezcvetne rastline; dvokalična rastlina
ki ima v kalčku dva klična lista; dvoletna
rastlina; enodomna rastlina ki ima moške
in ženske cvete na isti rastlini; kulturna
rastlina s človekovim namernim izborom
vzgojena rastlina; lesna ali lesnata
rastlina ki ima olesenelo steblo; moška
rastlina z moškimi cveti; nižje rastline ki
nimajo razvitega stebla, listov in korenin;
zelnata rastlina ki nima olesenelega
stebla; čeb. medovita rastlina ki daje med,
medičino



Značilnost t.i. živih bitij je presnova samo iz organskih snovi.

Tako da, kot pravijo Srbi: "Tejko ući ali ne izučava".

Back to top
 

Življenje je popolnoma zastonj in brezplačno, pa vendar je ni
stvari na tem svetu, ki bi bila vredna več. (Bamby)
 
IP Logged
 
Bamby
5
*****
Offline

No pain no gain
Posts: 999

Gender: male
Re: Ekologija in okolje
Reply #21 - 16.12.2007 at 10:26:24
 
t wrote on 14.12.2007 at 12:45:35:
Quote:
Kakršna je zavest, tak je tudi način prehrane.


Se pravi višja, ko je zavest hrane, višja je zavest tistega, ki to hrano to uživa - torej imajo ljudožerci najvišjo zavest... bi se lahko kar strinjal - skupaj s Papežem, don Juanom in Credom Mutwo  Cool
uživajte!



Tejko tudi logika ti ne deluje, verjetno posledica preveč zaužite preslane hrane v svinjskih kračah in ostali mesni hrani, posledica preveč sečne kisline, ki ti potem zaradi  kristalizacije v telesu omejuje delovanje možganskih celic.

Nahate je kot vzrok navedla (človekovo) zavest. Torej najprej zavest (vzrok) in kot posledica zavesti (vzroka) način prehrane.
Torej:

A = zavest

B = način prehrane

A => B

Ti pa si to obrnil "na glavo":

B => A


Pri tem si si izmislil še termin "zavest hrane", ki ga Nahate sploh ni omenjala. Torej poleg napačne logične izpeljave še manipulacija.


Skratka, Nahate je omenila, da moraš najprej biti pameten, da se potem odločiš za pametno prehranjevanje.
Kar pa na drugi strani tudi pomeni, da tudi, če se boš ti Tejko začel prehranjevati pametno, to še ne bo nujno imelo za posledico, da boš postal pameten.
Vendar kot se rado reče, upanje umira zadnje.
Back to top
 

Življenje je popolnoma zastonj in brezplačno, pa vendar je ni
stvari na tem svetu, ki bi bila vredna več. (Bamby)
 
IP Logged
 
Bardo_Thodol
5
*****
Offline


Posts: 2812

Re: Ekologija in okolje
Reply #22 - 16.12.2007 at 10:40:02
 
Citat iz enciklopedije:
Quote:
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota. Organizem je v stanju termodinamskega neravnotežja. Ker ohranja homeostatsko notranje okolje, mora iz okolja neprestano privzemati energijo.



Tako rastline kot živali torej so živi organizmi.
Celo ljudje (kdo bi si mislil) imamo z vsemi rastlinami, tudi naprimer z grahom, skupnega davno živečega prednika v prastarih enoceličnih organizmih in zato z njimi delimo tudi skupno dediščino, naprimer del DNK. Reprodukcija in genska zasnova DNK so glavne značilnosti živih bitij na Zemlji.

Kako je z žvljenjem na kakšnem drugem planetu v vesolju ne vemo, ker nimamo nobenega primera, verjetno pa gre (če obstajajo, kar se mi zdi verjetno) za podobne mehanize reprodukcije in s po funkciji podobnimi molekulskimi strukturami, kot je naša DNK, ki pa ni nujno točno taka kot naše. Načeloma ne bi bilo potrebno, da so ravno 4 baze v jeziku biokemičnega kodiranja, kar je sicer značilnost vsega zemeljskega življenja (ker pač izhaja iz istih pradavnih korenin).



Še en link, za nazornejšo predstavo, kako je življenje na Zemlji povezano v drevo:

http://tolweb.org/tree/phylogeny.html

Back to top
 
 
IP Logged
 
Nahate.d
Ex Member




Re: Ekologija in okolje
Reply #23 - 16.12.2007 at 23:09:59
 
Bamby wrote on 16.12.2007 at 10:26:24:
t wrote on 14.12.2007 at 12:45:35:
Quote:
Kakršna je zavest, tak je tudi način prehrane.


Se pravi višja, ko je zavest hrane, višja je zavest tistega, ki to hrano to uživa - torej imajo ljudožerci najvišjo zavest... bi se lahko kar strinjal - skupaj s Papežem, don Juanom in Credom Mutwo  Cool
uživajte!



Tejko tudi logika ti ne deluje, verjetno posledica preveč zaužite preslane hrane v svinjskih kračah in ostali mesni hrani, posledica preveč sečne kisline, ki ti potem zaradi  kristalizacije v telesu omejuje delovanje možganskih celic.

Nahate je kot vzrok navedla (človekovo) zavest. Torej najprej zavest (vzrok) in kot posledica zavesti (vzroka) način prehrane.
Torej:

A = zavest

B = način prehrane

A => B

Ti pa si to obrnil "na glavo":

B => A


Pri tem si si izmislil še termin "zavest hrane", ki ga Nahate sploh ni omenjala. Torej poleg napačne logične izpeljave še manipulacija.


Skratka, Nahate je omenila, da moraš najprej biti pameten, da se potem odločiš za pametno prehranjevanje.
Kar pa na drugi strani tudi pomeni, da tudi, če se boš ti Tejko začel prehranjevati pametno, to še ne bo nujno imelo za posledico, da boš postal pameten.
Vendar kot se rado reče, upanje umira zadnje.



Dobro povedano Bamby   Smiley
Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: Ekologija in okolje
Reply #24 - 17.12.2007 at 13:25:19
 
Bamby wrote on 16.12.2007 at 10:06:55:
t wrote on 14.12.2007 at 12:48:08:
Bamby wrote on 14.12.2007 at 12:42:39:
t wrote on 13.12.2007 at 18:32:53:
Nemožnost se vživeti v trpljenje pšenice je zato prej znamenje ozkosrčnosti kot pa neke širine zavesti. Vsako živo bitje si na svoj način za svoje življenje in smrt je za vsakega posebej enako tragična.



Pšenica ni živo bitje, pšenica je rastlina.



Grin Grin Grin Grin Grin Grin Grin


Nauči se slovensko...


Grin Grin



SSKJ:
pšenica -e ž (i) kulturna rastlina,
katere klas je sestavljen iz večcvetnih
klaskov, ali njeno seme: pšenica
raste, zori; mlatiti, sejati, žeti pšenico;
snetljiva pšenica; klas, snop pšenice /
mleti pšenico; mernik, vreča pšenice /
pšenica gre v klasje; jara, ozimna
pšenica; semenska pšenica; pšenica
italijanske sorte / skriti se v pšenico;
sejati ajdo po pšenici na njivo, na kateri je
rasla pšenica
• bibl. ločiti ljuljko od pšenice ločiti,
odstraniti slabo iz dobrega; ekspr.
trgovcem gre letos pšenica v klasje pri
trgovanju imajo veliko uspeha; to je bilo
takrat, ko je bil še bob v klasju in
pšenica v stročju v pravljicah nikoli
* agr. jarovizacija pšenice



rastlina -e ž (i) organizem,
navadno z listi, cveti in koreninami
:
rastline že cvetijo, venejo; vse na novo
posajene rastline so se prijele;
okopavati, presajati, sejati, zalivati
rastline; deli, organi rastlin; rastline in
živali / divje, gojene rastline; gorske,
travniške, tropske, vodne, vrtne
rastline; grmičaste, zimzelene rastline;
industrijske, krmne, oljne rastline;
lončne, parkovne, sobne rastline;
okrasne, strupene, zdravilne,
začimbne rastline; rastline trajnice,
zajedavke / ovijalna rastlina ovijalka;
plevelna rastlina plevel
* agr. rastlina se osemeni; materinska
ali materna rastlina ki je pri križanju
oprašena; matična rastlina ki se uporablja
za pridobivanje potaknjencev, semena;
očetna rastlina ki pri križanju opraši in
oplodi drugo rastlino; pionirska rastlina ki
ustvarja razmere, ustrezne za uspevanje
gospodarsko pomembnejših vrst; varovalne
rastline; biol. enocelične, mnogocelične
rastline; bot. rastlina organizem, ki gradi
telo iz anorganskih snovi s fotosintezo
;

brezcvetne rastline; dvokalična rastlina
ki ima v kalčku dva klična lista; dvoletna
rastlina; enodomna rastlina ki ima moške
in ženske cvete na isti rastlini; kulturna
rastlina s človekovim namernim izborom
vzgojena rastlina; lesna ali lesnata
rastlina ki ima olesenelo steblo; moška
rastlina z moškimi cveti; nižje rastline ki
nimajo razvitega stebla, listov in korenin;
zelnata rastlina ki nima olesenelega
stebla; čeb. medovita rastlina ki daje med,
medičino



Značilnost t.i. živih bitij je presnova samo iz organskih snovi.

Tako da, kot pravijo Srbi: "Tejko ući ali ne izučava".



Pa dejmo še mal SSKJ-ja - bitje:
bítje2 -a s (i)

     bítje2 -a s (i)

1. kar živi ali je vsaj mišljeno kot živo:
bitja in predmeti; človeško bitje; človek
je razumno bitje / vpliv podnebja na živa
bitja / bajeslovno, božansko, breztelesno
bitje / mikroskopsko majhno bitje
organizem
/ družbeno, socialno bitje
človek

živo
prvi del zloženk nanašajoč se
na živ:

žív -a -o stil. -ó prid. (i í)

1. sposoben rasti, razmnoževati se:
vsaka živa stvar umre / enovitost živega
sveta; človek in druga živa bitja / živa
narava živali, rastline, človek

2. ki je v stanju, v katerem potekajo
življenjski procesi: z bojišča so odnašali
žive in mrtve tovariše; ranjenec je še živ;
vrnil se je živ in zdrav; ekspr.: biti napol
živ; pol mrtev, pol živ se je zatekel v vas
/ ustvariti videz, da je lutka živa / ta žival
se hrani z živim plenom; živi in mrtvi
organizmi v zemlji / žive in suhe veje;
dajanje živega tkiva drugi osebi; ekspr.:
kavelj mu je trgal živo meso; sežgali so
ga pri živem telesu



organízem -zma m (i)

1. skupek organov, ki sestavljajo živo
bitje: organizem izloča odvečne snovi;
organizem raste, se razvija, slabi, se
stara; prilagodljivost organizmov na
spremenjene razmere; razpad
organizma / človeški, rastlinski, živalski
organizem
/ živi organizmi; pren.
družbeni, državni organizem; ekonomski,
mednarodni organizmi

♦ biol. enocelični organizem ki je iz ene
celice; mnogocelični organizem ki je iz
več celic // pog. (človeško) telo: njegov
organizem je izčrpan, mlad; ima močen
organizem


(ja četrpismenost je res zajebana zadeva)

Značilnost bitij, je da so živa, biti živ pa ne pomeni neke določene presnove, temveč je to najprej zmožnost rasti in razmnoževanja.


uživajte!
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: Ekologija in okolje
Reply #25 - 17.12.2007 at 14:02:34
 
Bamby wrote on 16.12.2007 at 10:26:24:
t wrote on 14.12.2007 at 12:45:35:
Quote:
Kakršna je zavest, tak je tudi način prehrane.


Se pravi višja, ko je zavest hrane, višja je zavest tistega, ki to hrano to uživa - torej imajo ljudožerci najvišjo zavest... bi se lahko kar strinjal - skupaj s Papežem, don Juanom in Credom Mutwo  Cool
uživajte!



Tejko tudi logika ti ne deluje, verjetno posledica preveč zaužite preslane hrane v svinjskih kračah in ostali mesni hrani, posledica preveč sečne kisline, ki ti potem zaradi  kristalizacije v telesu omejuje delovanje možganskih celic.

Nahate je kot vzrok navedla (človekovo) zavest. Torej najprej zavest (vzrok) in kot posledica zavesti (vzroka) način prehrane.
Torej:

A = zavest

B = način prehrane

A => B

Ti pa si to obrnil "na glavo":

B => A


Pri tem si si izmislil še termin "zavest hrane", ki ga Nahate sploh ni omenjala. Torej poleg napačne logične izpeljave še manipulacija.


Skratka, Nahate je omenila, da moraš najprej biti pameten, da se potem odločiš za pametno prehranjevanje.
Kar pa na drugi strani tudi pomeni, da tudi, če se boš ti Tejko začel prehranjevati pametno, to še ne bo nujno imelo za posledico, da boš postal pameten.
Vendar kot se rado reče, upanje umira zadnje.


Tole z logiko sploh nima nobene zveze: za logično sklepanje ni dovolj neka poljubna vzorčna zveza, temveč potrebujemo resnične premise in sklep, do katerega smo prišli z uporabo veljavnih pravil sklepanja. Priproročljivo pa je, da se pri vsem tem upoštevajo tudi osnovna logična načela.

Recimo izjava, da je prehrana odvisna od zavesti je navaden bulšit; gre za neko sodbo o neki kvaliteti, od katere je potem odvisna kakovost nečesa tretjega. Skratka izjava "Kakršna je zavest, tak je tudi način prehrane." je logična napaka: najprej formalna, ker ne izpolnjuje formalnih kriterijev (vsaj dveh resničnih izjav, na podlagi katerih bi lahko sklepali na resničnost sklepa), nato pa je to še vsaj napaka relevance in blodnega kroga.

Naivno materialistično vsiljevanje nekega okusa ali pogleda na svet, ki deluje takole: Prehranjevanje je odvisno od zavesti, torej lahko oziroma moremo iz tega, kako se nekdo prehranjuje, sklepati tudi kvaliteto njegove zavesti: in lahko postavimo tudi sodbo "Kakršen je način prehrane, takšna je tudi zavest." Če je neka vzorčna veza nujna (na primer med tem "kakšna je zavest" in "kakšen je način prehranjevanja"), potem lahko iz kvalitete poosledice, določamo tudi kvaliteto vzroka (recimo, da so valovi posledica vetra, torej so visoki valovi posledica velikega vetra: iz tega, da vidimo visoke valove lahko sklepamo na velik veter); vzročna zveza nam omogoča tudi sklepanje iz posledice na vzrok. Če pa neka vzročna zveza ni nujna oziroma je povsem poljubna, potem pa ne moremo govoriti o posledici in vzroku še manj pa o vzročni zvezi.

Sam sem samo "logično" nadgradil to nebulozo in vzel zavest za terminus medius, prek katerega lahko povežemo kvaliteto zavesti in kvaliteto prehrane; če je zavest v tem "sklepanju" terminus medius, potem jo moramo pripisati tudi hrani;...

bistveno je seveda tole
Bamby wrote on 16.12.2007 at 10:26:24:
Skratka, Nahate je omenila, da moraš najprej biti pameten, da se potem odločiš za pametno prehranjevanje.


Pametno prehranjevanje pa je tisto, za katrega pravi Nahate ali pa Bamby, da je "pametno prehranjevanje"... žal pa očitno nihče ni najbolj prepričljiv niti v argumentiranju tega "pametnega prehranjevanja" - niti ni videti nekega učinka tega "pametnega prehranjevanja". Očitno je torej edini izkaz njune pameti v tem, da sta trdno prepričana v to, da se pametno prehranjujeta.

Grin

uživajte!
Back to top
« Last Edit: 17.12.2007 at 15:02:51 by t »  

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
Lotus`
Ex Member




Re: Ekologija in okolje
Reply #26 - 17.12.2007 at 22:09:39
 
Od začetka pisnih in zgodovinskih poročil vidimo, da je zelenjava naravna hrana človeških bitij. Vsi zgodnji grški in hebrejski miti govorijo o ljudeh, ki so prvotno jedli sadje. Stari egipčanski svečeniki niso nikoli jedli mesa. Mnogi veliki grški filozovi kot Platon, Diogen in Sokrat so se zavzemali za vegetarianstvo.

V Indiji je Shakyamuni Buda poudarjal pomembnost ahisme, načela, po katerem ne smeš škodovati nobenemu živemu bitju. Svaril je svoje učence, naj ne jedo mesa, sicer se jih bodo druga živa bitja začela bati. Buda je podal sledeče: ``Uživanje mesa je le pridobljena navada. V začetku se nismo rodili z željo po mesu. Ljudje, ki uživajo meso, si iztrgajo svoje seme Velike Milosti. Ljudje, ki uživajo meso, ubijajo drug drugega in jedo drug drugega... v tem življenju jaz tebe in v naslednjem življenju ti poješ mene... in ves čas se nadaljuje na ta način. Kako naj potem sploh kdaj pridejo ven iz Treh kraljestev (liuzije)?''

Mnogi zgodnji taoisti, zgodnji kristjani in judje so bili vegetarijanci. V Svetem pismu je zapisano: ``In Bog reče: Glejta, dal sem vama zelenjavo, ki rodi seme, katera je na površju vse zemlje in vse drevje, na katerem je sad drevesni, ki rojeva seme: bodi vama v hrano. Vsem Živalim pa na zemlji in vsem pticam pod nebom in vsemu kar lazi po zemlji, v katerih je duša živa, sam dal vso zelenjavo zeleno v hrano.'' (Geneza 1:29,30) Drugi primeri, ki prepovedujejo uživanja mesa iz Svetega pisma: `` Vendar mesa s krvjo njegovo, ki je duša njegova, ne jejte.'' (Geneza 9:4) `` pravi Gospod; sit sem žgalnih daritev ovnov in masti pitane živine ter krvi juncev in jagnjet in kozlov se ne veselim. Ko prihajate, da se pokažete pred obličjem mojim - kdo je zahteval to od roke vaše, da teptate veže moje? In ko iztezate roke svoje, skrivam oči svoje pred vami; ko tudi molite, ne slišim: roke vaše so polne krvi. Umijte se, očistite se, odpravite hudobnosti dejanj svojih izpred mojih oči, nehajte delati hudo;'' (Izaija 1:11-16).

Sveti Pavel, eden Jezusovih učencev, je v pismu Rimljanom dejal: ``Dobro je ne jesti mesa in ne piti vina.'' (Rimljanom 14:21)

Nedavno so zgodovinarji odkrili mnogo starodavnih knjig, ki mečejo novo luč na Jezusovo življenje in njegovo učenje. Jezus je dejal: ``Ljudje, ki uživajo živalsko meso, postanejo svoje lastne grobnice. Pošteno vam povem, da bodo človeka, ki ubija, ubili. Človek, ki ubija žive stvari in uživa njihovo meso, je meso mrtvecev.''

Indijska verstva se tudi izogibajo uživanju mesa. Rečeno je, da ``Ljudje ne morejo priti do mesa, ne da bi ubili žive stvari. Človek, ki prizadene živa bitja, ne bo nikoli deležen Božjega blagoslova. Zatorej izogibajte se mesa!'' (hindujska izpoved)

Sveta islamska knjiga Koran prepoveduje ``uživanje mrtvih živali, krvi in mesa.''

Veliki kitajski zen mojster Han Shan Tzu je napisal pesem, ki je bila močno proti uživanju mesa: ``Pojdi hitro na tržnico, da boš kupil meso in ribe in z njimi nahranil svojo ženo in otroke. Toda zakaj morajo biti njim vzeta življenja, da bi bila vzdrževana vaša? To vam ne bo prineslo naklonjenosti Nebes, ampak boste postali sodrga Pekla!''

Veliko slavnih pisateljev, umetnikov, znanstvenikov, filozofov in znamenitih ljudi je bilo vegetarijancev. Naslednji ljudje so se vsi z navdušenjem oprijeli vegetarijanstva: Shakyamuni Buda, Jezus Kristus, Virgil Horacij, Platon, Ovid, Petrarca, Pitagora, Sokrat, William Shakespeare, Voltaire, Sir Isaac Newton, Leonardo da Vinci, Charles Darwin, Benjamin Franklin, Ralph Waldo Emerson, Henry David Thoreau, Emile Zola, Bertrand Russel, Richard Wagner, Percy Bysshe Shelley, H.G.Wells, Albert Einstein, Rabindranath Tagore, Lev Tolstoj, George Bernard Shaw, Mahatma Gandhi, Albert Schweiter, in v današnjem času: Paul Newman, Madonna, princesa Diana, Lindsay Wagner, Paul McCartney in Candice Bergen, če jih imenujemo nekaj.

Albert Einstein je dejal: ``Mislim, da so spremembe in očiščevalni učinki, ki jih ima vegetarijanska prehrana na človekovo naravo, kar dobrodejni za človeštvo. Zatorej je za ljudi, da izberejo vegetarijanstvo, to ugodno in tudi miroljubno.'' To je običajen nasvet mnogih pomembnih osebnosti in modrecev skozi vso zgodovino.

LAKOTA V SVETU

Skoraj milijarda ljudi na tem planetu trpi zaradi lakote in podhranjenosti. MILIJARDA!!!! Več kot 40 milionov (40.000.000!!!!!) jih vsako leto umre od sestradanosti in večina je otrok. Kljub temu je več kot tretjina svetovnega pridelka žita odvzeta od prehranjevanja človeka in usmerjena k prehranjevanju živine. V ZDA živina porabi 70% vsega žita, ki ga pridelajo. Če bi hranili ljudi namesto živine, ne bi bil nihče lačen!


TRPLJENJE ŽIVALI

Ali se zavedaš dejstva, da v ZDA zakoljejo več kot 100 tisoč krav na dan? (100.000 krav VSAK DAN!!!)

V zahodnem svetu se večino živali redi na tovarniških farmah. Namembnost teh objektov je proizvesti najvišje možno število živali za zakol ob najmanjših stroških. Živali se skupaj gnetejo, iznakažene so in obravnavajo jih kot stroje za pretvorbo hrane v meso. To je resničnost, ki jih večina od nas nikoli ne bo videla na lastne oči. Takole pravijo: ``En obisk v klavnici te bo spreobrnil v vegetarijanca do konca življenja!''
Za preživetje enega človeka gre 900 živali
Po nekaterih ocenah naj bi odločitev za vseživljenjsko vegetarijanstvo enega samega človeka preprečila trpljenje in zakol več kot 900 živali in pol tone rib.

Lev Tolstoj je dejal: ``Dokler bodo klavnice, bodo bojišča. Vegetarijanska prehrana je preizkusni kamen za človekoljubnost.'' Čeprav večina nas aktivno ne opravičuje ubijanja, smo razvili navado, ki jo družba podpira, da redno uživamo meso, ne da bi se zares zavedali, kaj so storili živalim, ki jih jemo

"Kako naj pričakujemo idealne razmere na tej zemlji, dokler smo živeči grobovi umorjenih živali, zaklanih, da bi zadovoljile naše apetite?"
George Bernard Shaw


Prihodnost na strani vegetarijancev?
Število vegetarijancev v razvitih državah se je v zadnjih desetih letih več kot podvojilo. Po nekaterih napovedih bo do leta 2030, če se bo trend nadaljeval z nezmanjšano hitrostjo, med nami več vegetarijancev kot mesojedcev.

Vegetus = živ, čil, vitalen
Beseda vegetarijanski nima ničesar skupnega z rastlinami, ampak izhaja iz latinske besede vegetus, ki pomeni živ, čil, vitalen.




Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: Ekologija in okolje
Reply #27 - 18.12.2007 at 13:25:43
 
Quote:
Veliko slavnih pisateljev, umetnikov, znanstvenikov, filozofov in znamenitih ljudi je bilo vegetarijancev. Naslednji ljudje so se vsi z navdušenjem oprijeli vegetarijanstva: Shakyamuni Buda, Jezus Kristus, Virgil Horacij, Platon, Ovid, Petrarca, Pitagora, Sokrat, William Shakespeare, Voltaire, Sir Isaac Newton, Leonardo da Vinci, Charles Darwin, Benjamin Franklin, Ralph Waldo Emerson, Henry David Thoreau, Emile Zola, Bertrand Russel, Richard Wagner, Percy Bysshe Shelley, H.G.Wells, Albert Einstein, Rabindranath Tagore, Lev Tolstoj, George Bernard Shaw, Mahatma Gandhi, Albert Schweiter, in v današnjem času: Paul Newman, Madonna, princesa Diana, Lindsay Wagner, Paul McCartney in Candice Bergen, če jih imenujemo nekaj.

Albert Einstein je dejal: ``Mislim, da so spremembe in očiščevalni učinki, ki jih ima vegetarijanska prehrana na človekovo naravo, kar dobrodejni za človeštvo. Zatorej je za ljudi, da izberejo vegetarijanstvo, to ugodno in tudi miroljubno.'' To je običajen nasvet mnogih pomembnih osebnosti in modrecev skozi vso zgodovino.


Majhna je vaša vera vegeterjanska, da se morate s takšnimi lažmi postavljat pred ostale (recimo za Sokrata in Jezusa ni nobenih dokazov, da bi bila vegeterjanca, prav tako tudi za Newtona ne, za Voltaira lahko rečemo samo, da vegeterjanstva ni kritiziral - podobno, kot se tudi Rousseau bolj teoretično strinjal strinjal, vendar ni nobenih resnih dokazov, da bi opustil meso (Rousseau je bil pač velik teoretik, medtem, ko je pisal Knjigo Emil ali o vzgoji - iz katere se vleče njegove citate o vegeterjanstvu - so bili njegovi otroci v sirotišnici), Benjamin Franklin je poskušal vendar ni zdržal, ker je pač imel preveč rad ribe...)... Povej še vsaj, da je bil tudi Adolf Hitler vegeterjanec pa Charles Manson tudi...

V Novi zavezi lahko celo najdemo ta odlomek (Evangelij po Mateju 26,17-22):
Quote:
Velikonočna večerja z učenci
(Mr 14,12–21; Lk 22,7–14.21–23; Jn 13,21–30)
17 Prvi dan nekvašenega kruha so prišli k Jezusu učenci in mu rekli: »Kje hočeš, da ti pripravimo, da boš jedel pashalno jagnje?« 18 Dejal jim je: »Pojdite v mesto k temu in temu in mu recite: ›Učitelj pravi: Moj čas je blizu, pri tebi bom obhajal pasho s svojimi učenci.‹« 19 In učenci so storili, kakor jim je Jezus naročil, in pripravili pashalno jagnje. 20 Ko se je zvečerilo, je sédel z dvanajsterimi. 21Ko so jedli, je rekel: »Resnično, povem vam: Eden izmed vas me bo izdal.« 22...


(saj vem, da bo na pomoč prišel logik Bamby in s pomočjo SSKJ dokazal, da jagnje ni meso  Grin)


Recimo - če pogledamo Einsteina, lahko vidimo, da je vegeterjanec postal šele kasneje, ko so nanj resni znanstveniki gledali samo še kot na ekscentričnega čudaka, ki je izgubil stik z realnostjo (medtem, ko je govoril o vegeterjanskem očiščevanju, je tudi pisal pismo, da je treba čim prej narediti atomsko bombo in kasneje zelo vegeterjanske sklepe, da je potrebno Nemčijo popolnoma uničiti in onemogočiti) pa tudi za Teslo lahko rečemo, da je skupaj z njegovim vegeterjanstvom šel v zaton tudi njegov genij, podobno lahko rečemo tudi za Russella - takoj, ko so nehali jesti meso, so postali navadni ekscentrični vegeterjanci (Russellov poglavitni dosežek v njegovem vegeterjanskem obdobju je bil, da je sinu nategnil ženo; na primer še Ghandi pa se je rad po svojem vege obroku vlegel med gole punčke - mu je očitno bolj kot meso živali dišalo meso mladih punčk)...

Sploh se mi zdi tole kitenje s tujim perjem precej slaboumno, saj poleg protislovnosti (da nihče ni bil vegeterjanec celo svoje življenje, temveč mogoče le nek manjši del in da med izpričanimi vegeterjanci najdemo tudi genije kot je bil Hitler in psihopate kot Charles Manson), to samo kaže na neko materialistično naivnost; najprej v smislu tega, da nam že sam način prehrane omogoča, da smo boljši, nato pa še na to patetično izpovedovanje v stilu pa bodimo vsaj glede na prehrano skupaj s "pametnimi" - če smo že drugače popolni butli Wink.




uživajte!
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
plesnamesecu
Ex Member




Re: Ekologija in okolje
Reply #28 - 18.12.2007 at 14:04:41
 
t wrote on 18.12.2007 at 13:25:43:
Majhna je vaša vera vegeterjanska, da se morate s takšnimi lažmi postavljat pred ostale


V bistvu je ta kritika čisto upravičena, ker so v tem zagovarjanju vegetarijanstva številne netočnosti, večina citatov pa je vzetih iz konteksta. Mislim, da pozitiven odnos do vegetarijanstva ne rabi prirejanja človeške zgodovine in ustvarjanja novih mitov.






Back to top
 
 
IP Logged
 
Dayaran
4
****
Offline

I am who I am.
Posts: 408
Ljubljana
Gender: male
Re: Ekologija in okolje
Reply #29 - 18.12.2007 at 16:27:50
 
Quote:
t wrote on 18.12.2007 at 13:25:43:
Majhna je vaša vera vegeterjanska, da se morate s takšnimi lažmi postavljat pred ostale


V bistvu je ta kritika čisto upravičena, ker so v tem zagovarjanju vegetarijanstva številne netočnosti, večina citatov pa je vzetih iz konteksta. Mislim, da pozitiven odnos do vegetarijanstva ne rabi prirejanja človeške zgodovine in ustvarjanja novih mitov.

Tud sam se ne bi poistovečal s slavnimi vegetarjanci. Zame je to v bistvu popolnoma irelevantno. Sam sem vegetarjanc že kakih 10 let in nameravam ostat do konca lajfa. As simple as that.
Si pa upam dat prognozo, da čez 1000 let med ljudmi ne bo več mesojedstva, kot danes praktično ni več kanibalizma. To je pač del splošne evolucije zavesti, pa če se naš "t" strinja al pa ne.
Back to top
 
 
IP Logged
 
Pages: 1 2 3