Quote:


Ajgor saj ves kako je to, ko modremu, ki je v bostiju zmanjka idej

Razprava, ki sem jo izzval na tem topiku, naj bi osvetlila paradigmo, iz  katere izhaja p.d. Glede na to, da negira ali vsaj korigira spoznanja moderne znanosti ne  toliko iz pozicije novodkritih znastveneno preverjenih dejstev, ampak iz nove etične paradigme, ki naj svet tam zunaj preuredila po vzor(c)u življenja, ki nam ga je dano spozna(va)ti zgolj subjektivno, s samospoznavanjem in  ki  s samospoznanjem postane tudi objektiven. Kolikor razumem p.d., celostno spoznanje o svetu 'tam zunaj' možno in pravilno le  toliko, kalikor smo sposobni spoznati življenje (*življenje), ki je itak celostno. V bistvu bi se strinjal, da  sodobna znanost, ki svet tam zunaj ne jemlje v povezavi s svetom zame in svetom v meni, vsaj neživljenjska če že ne uperejena proti življenju samemu. S tem pa problem pravilnosti  nove etičnejše paradigme o dejanskem obstoju  sveta tam zunaj, ki naj bi odražala življenje, seveda še ni rešen, saj se zaplete, kot se je izkazalo na tem  forumu, pri izakazovanju samopspoznanosti kot izhodišču za     pravilnost sveta tam zunaj. Za izkazovanje samospoznanosti dosedanji  znanstveni kriteriji, ki veljajo za svet tam zunaj in ki so predmet kritike nove paradigme  seveda  niso niti zadostni niti   primerni, hkarti pa zagotovo niso edino primerne prav z izsledki moderne znanosti in kolektivne empirične izkušnje človeštva  negirane  ali vsaj spoznane za nezadostne razne pristranske in enostranske  psihološke  tehnike in duhovne prakse iz sicer bogate zakladnice mitskega, religoznega, šamanskega in ezoterićnega izročila.

Skratka, kot se kaže ravno tem forumu,       samospoznanje kot izhodišče za konstruiranje sveta tam zunaj podvrženo enakemu teroritičnemu in praktičnemu prevarjenju kot   sedanja znanost sama, ki naj bi se na tem samopsoznanju predrugačila. Razprava o samspoznanju ne bi bila niti potrebna in bi bila pač subjektivna resnica v smslu osebene vere. če ne bi tako obupno potrebovali nove etične paradigme znanosti. Zanimivo je spremljat, kako se ravno zaradi tega, ker rabimo novo univerzalno zanstveno paradigmo,  posamezna verstva v boju za  hegemosko pozicijo sklicujejo na svojo univerzalnost in kako zelo podbno temu boju potekajo boji za prizanje  samospoznanosti med posamezniki, ki univerzalnost svojega nauka utemeljeujejo  s tem, da so itak naredili zase in s tem  hkrati za vse druge etično veljaven ekstrakt vsega duhovnega izročila človeštva...                        

Quote:


Po moje se je dobro zavedeti, da je sodobna znanost hkrati izvor in posledica osebne in kolektivne shizme in da zato te shizme z znanostjo    kot o miselnem konstruktu o tem, kakšnen naj bi bi bil resničen svet 'tam zunaj',  osebne in kolektivne shizme ni mogoče odpraviti.

Seveda pa lahko kostruiramo 'svet tam zunaj' po podobi, ki jo imamo o sebi in s tem seveda  tvegamo, da smo bodisi preroki, če se ta podoba izkaže za kolektivno sprejeto in s tem  relevantno, bodisi norci, če se ne izkaže.  V pricipu nam za usodo naših vizij ne bi smelo biti mar, ker če so pravilne, okrog sebe itak ustvarjajo okolje, v katerem se bodo (samo)potrdile in s tem (samo)realizirale. Če pa nam je za njihovo usodo mar, to kaj lahko pomeni, da  v strahu, da bi ne izpadli kot norci, raglašamo za norce vse tiste, ki naših  vizij 'sveta tam zunaj' ne sprejemajo kot njihovih lastnih vizij...

Sodobna sekularna znaost je v izogib tovrstni izključljiljosti, ki je bila značilnost  arahične vladavine duhovnih avtoritet/prerokov sicer skušala oblikovat objektivne preverljive kriterirejije ugotavljanja pravilnosti 'sveta tam zunaj', s tem panehote  skreirala t.i. objektivni svet 'tam zunaj', ki nam v svoji objektivnosti stopa nasproti kot tuj, od naše biti odtujen svet na podoben način, kot je nekdaj stopal nasproti arhaičnemu človeku naraven/nehumaniziran svet. Zato se moderen človek, podobno kot se je  arhičen,  zateka ne toliko k iskanju ampak h kreiranju nekih 'univerzalnih gibal' po vzoru  arahaičnega animizma, s katerimi želi presečt odtujenost, ki jo je sam ustvaril  in vplivat na to, da bi se svet 'tam zunaj' ponovno podrejal njegovim potrebam in zahtevam...

titud wrote on 17.11.2008 at 14:19:21:

Pod tole se moram pa podpisati.  Ne vem zakaj, samo vedno bolj se mi dozdeva, da so vse to o čemer razglabljamo samo utvare naše trenutne zavesti, in da jih vesolje kot tako ne bo nikoli potrdilo, temveč jih samo razdira, mi se pa proti temu upiramo. In na koncu bo prava veselica, ko bodo razni Jezusi in Bude in podobni "fičfiriči" potrjeni kot pravi norci, ker nič takega ne obstaja o čemer sanja new age, to o čemer pa sedaj razmišljamo je pa samo trenutni konstukt, ki nima prav nobene zveze z ničemer.

Lahko se torej sprostimo, ker v resnici ni ničesar za razumeti.  

Quote:


Etika nima nobene neposredne zveze z moralo, čeprav se morala rada prikazuje kot 'kolektivna etika', da bi na tak način upravičila svojo kredibilnost. Etika je praviloma v nasprotju z vladajočo moralo, pravzaprav postane morala takoj, ko se  zapove kot obvezujoči vrednostni  kodeks ravnanja. Etika je izključno notranja obveza, prekršek zoper njo pa kršenje lasne intimne prostovoljno sprejete norme, tudi če gre za kodeks neke profesionalne skupine (npr. medicionks etika)... Tko da ko se  začnemo sklicevat na etiko, se lahko sklicujemo le na  lastno in v svojem imenu, drugih pa se  tiče  točno toliko, kolikor se tiče nas samih. Pri etiki tako ne more prit do dvojnosti tako kot pri morali, ki itak velja samo in predvsem za druge...  

Se bi kar strinjal s teboj. Kodeks pomeni namreč sistem. Vsak sistem pa omejuje svobodo. Le pri notranji obvezi in normi se ne bi strinjal. Etika je namreč vodoravni red, brez kakršnekoli avtoritete. Brez strahu.

Lp,Igor

titud wrote on 17.11.2008 at 20:01:39:

Ne vem ali me razumeš. Govorim namreč o vodoravnem redu, ki nima veze z vertikalnim. Vodoravni red nima metode, uboganja ali notranjega ukaza, zato ni strahu. Temelji na zaupanju in prijateljstvo.

Lp,Igor

Primeri, ki jih navajaš, sploh niso vredni omembe.

Kar posledično pomeni, da se Prometejevci obremenjujete s stvarmi, ki niso omembe vredne. Tile tvoji primeri izhajajo iz enega samega stavka: ko je Alojz rekel, da je moška energija po drugi svet. vojni padla za več kot 50% in si ti to takoj brezpogojno sprejel. In potem Alojz pravi, da redkokakšen moški še lahko danes zadovolji žensko - če sklepa po sebi, mogoče. In ti to kar nekritično sprejmeš - Etrex, a ti res misliš, da ti neka re-animacija v prihodnosti pomagala? Jaz pa ti povem, da malo morgen. In tu si ti ujet pri Alojzu, pričakuješ nagrado v prihodnosti za vneto zagovarjanje njegovih idej. Bodi dec pa zadovolji svojo žensko, ne pa da se po Alojzevo zgovarjaš, da hja ti je pač potenca padla po drugi svetovni vojni, hihi.  

In potem to proiciraš na zunanji svet. Ravno to sva govorila s Titudom: zunanji svet sploh ne obstaja brez tvojega konstruiranja zunanjega sveta, zato v resnici Elohimski bizgeci tam onkraj sploh ne obstajajo.