Alojz in Sandib wrote on 19.11.2008 at 14:08:45:Titud
No si prišel v dimenzijo večno-sedaj. To non stop pišem in sporočam. Igor,Etrex,Nahatee,Matijaž itd. vsi ti doumeli dimenzijo večno-sedaj----sedaj,sedaj,sedaj,sedaj--------.
Recimo kako lahko kot človek potrdim to dimenzijo -večno-sedaj,čisto praktično????????
Preteklost --- sedaj--- prihodnost Sedaj izraža obe vrednosti v lastno troedino vrednost Sedaj. Torej ima čas 'tridimenzionalen'
poenoten izraz. Živimo v tridimenzionalnem svetu.
Sedaj pa štos
mojega odkritja in spoznanja!!!!!!!! Krogla je tridimenzionalna v poenoteni lastni dimenziji krogle -----ampak vsaka krogla ima tudi večno četrto dimenzijo,ki je enakovredna masno prostorsko-časovno-energetsko sami krogli, a ni krogla. Ampak je večna četrta dimenzija vsake krogle.Četrta dimenzija je sočasno večna prisotna realno ovrednotena vrednost vsake krogle. Torej ima tridimenzionalni čas izražen v vrednosti sedaj še dodaten vrednostno enekovreden večni četrti-štiridimenzionalen izraz. Torej s časom sedaj moramo upoštevati tudi njegovo večno isto vrednost.
To zadevo v izrazu četrte dimenzije lahko dokažem na vsaki krogli!!!!!!! Do tega spoznanja sem prišel s proučevanjem določenega žitnega glifa,ki naj bi jih risali NLP. Ko Poet trdi,da ne zmorem dokazati svojih trditev,mu jaz odgovarjam vse lahko dokažem takoj.Ker imam svobodno voljo v vsemu, bom sam določal čas, ki bo primeren za moje razkritje zadev.
Lp Alojz
Alojz, eno razmišljanje okrog tvojega truda, da bi dokazal pravilnost svojih izjav.
V znanstveni paradigimi veljata dva načina dokazovanja pravilnosti izjav: preko eksperimenta, ki je ponovljiv ali z logično konstitentno teorijo, ki jo jo je možno ovrečt ali potrdit le enako logično konsitentno teorijo. V obeh primerih gre za hipoteze, ki so potencilano ovrgljive. Kot sem že omenil, znanvstneo ni mogoče dokazovat pravilnost/nepravilnost teorij, ki obravnavajo tako celostne pojave, da prav zaradi svoje celostnostnosti onemogočajo preverjanje. Tako se je znaost že zdavnja odrekla ambiciji, da dokaže npr. obstoj/neobstoj boga ali da bi celostno zaobjela in razložila tako kompleksen pojav, kot je življenje, deloma zaradi komplesnosti duševnih in materialnih pojavov samih, deloma pa zaradi vnaprejšnje vrednostno/etične pogojenosti teh pojavov, ki se ji modrena znanost skuša izognit, da si ne spodje temeljev lastne paradigme.
Pojem dokazovanja (krivde/nedoložnosti) poznamo tudi v pravu, kjer prav tako veljajo materialni dokazi in logično konstitentne izjave, po možnosti neodvisno preverljive. Odločitve o pravilnosti/nepravilnosti dokazov prinaša porota ali sodnik, oboji v skladu z v naprej določeno pravno proceduro in zakonodajo, v kateri so že vsebovani temljni etični postalati družbe in se jih ne sme postvljat pod vprašaj, če ne pade celoten pravosodni sistem dokazovanja.
Seveda pojem dokazovanja obstaja tudi v teološki teoriji in praksi. Tam velja dogma kot kanonizirana resnica, pravilnost ali nepravilnost nekega dokaza pa presojajo pooblaščeni razlagalci te dogme, pri čemer so lahko bolj ali manj rigidni. Judje na primer imajo t.i. toro, v kateri stalno na novo razlagjo svoje dogme, tako da se je sodobna zanost baje razvila pravzprav iz takšnega svobodnega in stalnega razpravljanja o tem, kako razložit in v praksi akceptirat božjo besedo.
Naj omenim še en koncept dokazovanja, recimu mu estetski, velja pa pa predvsem v kulturnoumetniški sferi. Pri tem ne gre za to, ali je neka produkt, izjava, kocept resničnen ali lažen, dokazat je treba predvsem njegovo estestko vrednost. Ta pa je seveda predvsem stvar osebnega ali kolektivnega okusa/občutka, zato so umetniki v bistvu najbolj 'jebene' stranke v procesu dokazavovanja 'pravilnosti' svojega dela, kar se po eni strani odraža v njihovi nerazumljenosti, po drugi pa v evforičnem poveličevanju.
Za na koncu pa še o političnem dokazovanju, ki je itak zmes vseh prejšnjih. Parvilnost neke izjave, ideje, teorije ali dejanja se tu kaže v tem, kako množično podporo dobi med ljudmi oz v tem, kolikšna moč družbenih (ekonomskih, vojaško/policijskih, verskih, kulturnih...) stoji zanjo, da se s silo uveljavi v življenju neke skupnosti.
O.k., zdaj smp prišli do tvojega koncepta dokazovanja resnice, ki je po moje nekaKšna mešanica znastvenega, pravnega, teološkega, kulturno umetniškega in poltičnega koncepta. Iz kateregakoli koncepta se namreč lotimo prevarjanja tvojih dokazov, se nam izmuznejo na drug teren, kar očitno ne iritira samo mene. S tem nočem trdit, da so tvoji dokazi a priori neresnični oz. nevljevani, hočem samo povedat, da so dokazljivi/nedokazljivi samo znotraj tako celovite recimo temu pogojno rečeno teorije, ki je ne more v celoti pokrit nobedno od naštetih posamičnih kriterijev za ugotavljanje pravilnosti/napačnosti nekih dokazov. Tako se ne da s posamičnimi dokazi potrjevat ali ovrečt veljavnosti te terije ampak lahko le ta teorija kot celota edina nudi oporo za pravilnost/napačnost dokazov.
Ko sva že pri krogli kot kronskemu dokazu prostorsko-časovno-energetske enosti: okroglost je itak simbol izvorne celovitosti. Če gledaš nanjo razvojno, je okroglost v začetnem obdobju obstoja enaka razumevanju samega sebe kot popolne celote. Če se posameznik ozre nazaj na svoj duševni izvor, razloči dva pomena: po eni strani se mu zdi kot stanje raja, celosti, stanje enosti z naravo ter neskončno mamljivo, vendar je to po drugi starni (gledano z našimi zavestnimi človeškimi standardi - ki so povezani s časovno in prostorsko realnostjo) inflacisjko stanje, stanje neodgovornosti, pregrešne sle in surove poželjivosti. Osnovni problem odraslega čkoveka je, kako brez inflacisjke identifikacije dsoeči združitev z naravo in bogovi, ki je zančilna za otroka (oz. združitev modernega človeka z arhaičnim). Tko jest gledam na tvojo kroglo kot simbol, ki skuša v svoji večdimenziolni masno-časovno-prostorsko- energetsko dimenzijo razreševat v bistvu psihološki problem. Vsaj meni.
Home
Pages: 
(Read 1284340 times)
