Bardo_Thodol wrote on 06.02.2008 at 15:45:53:


OK, Bodhidharma je rekel to, a je veliko drugih tudi reklo: "Your mind is hell".

Tisti "menda" razsvetljeni je pa uiber huda fora! he he  

Ah, saj bo, ni zime za eskime in ni bureka za Jureka.  

OK, titud, Zazen je res celostno opazovanje pojavov brez vmešanja uma in brez interpretacije le-teh. Ampak vse skupaj ima nek namen! Namen je utišati um! Zakaj menih ure in ure strmi v steno? Zato, da se njegov um popolnoma identificira z opazovanim, in da spozna, da tisti, ki opazuje je opazovano!

Hi hi, to je tista osnovna kozmična iluzija uma, ki vidi celotno pojavnost ki je večno nedeljena in celostna, potem pa vznikne um in pravi: jaz gledam pojavnost! Hi hi, tu je pa naša osnovna zmota in žalost in izvirni greh. Ker  le je celotna eksistenca eno samo gibanje, kako lahko potem individualna zavest oz. zavest, ki se čuti ločenega od vsega obstajanja, sploh preživi? Ne more! Je kozmična iluzija, ki se jo tukaj igramo - reka jo ne pozna, oblak je ne pozna, ne sonce, ne gora, nič, samo zavest o sebi je um kot zavest biti ločen od vsega kar obstaja.

Lepa reč nam leži na plečih, ta individualna zavest, težka je kot celotno vesolje in mi smo podoba Atlasa, ki na plačih nosi ves svet. Naše trenutno stanje v umu je najslabša možnost v vesolju - a klik, in hop iz uma v kozmično zavest!   In burek na ščurek, hop, pa se vse razblini.

Bardo_Thodol wrote on 06.02.2008 at 16:04:25:


Ja, to pa sem tudi že slišal. Prava narava uma - ja, ki pa je potem vse prej kot ta naša trenutna narava uma. Ja, to pa že. Sej v bistvu mi napadamo ta naš trenutni um, to pa mislim, da moramo početi. Ker saj kot si napisal, se zdaj identificiramo s svačim in svaštam kar nam sploh pride na pamet, a mogoče v pravi naravi uma pa je potem nirvana, ja, to pa že. Ajde, gremo jo odkrit! Kar takoj zdele! En dva tri, ti loviš! Aja vaja pes nagaja, mačka pa priteče in vse na tla priteče! Hej ho, hej ho, mi pravi palčki smo! Ne damo je, ne damo je, Sneguljčice!  

Bardo_Thodol wrote on 06.02.2008 at 16:19:40:


Ne ne, te parole so samo za tiste, ki um tako močno častijo in razpredajo o teorijah vesolja in se v njih izgubijo. To, da je treba um zavreži, je šele začetek spoznanja. Ampak to je težko - ker vse naše misli sedaj so um, zato odmetavamo različne iluzije o svetu.

Naprimer: ena misel je recimo "treba je jesti meso". Evo, potem sprevidimo iluzijo te misli in jo ovržemo. S tem smo odvrgli en mali delček iluzornega uma, in gremo sedaj lepo naprej.

Potem tekom življenja razpredamo recimo druge misli: naprimer: "če ne bom uspešen v svetu sem nihče". In spoznavamo iluzijo te misli in jo tudi odvržemo. Ali naprej: "nikoli ne bom res srečen, če ne bom imel otrok oz. se ne bom poročil". In razgradimo to misel in gremo naprej. Zdaj je v nas umrl že en del uma, ki smo ga razvetlili in se počutimo veliko lažje.

Spet gremo naprej, naprimer: "jaz sem zalo pomemben". In razgrajujemo to in odvržemo idejo o pomembnosti, in zdaj je že večji del uma odpadel - to je zdaj ta "umazani um" ki se je nespametno identificiral s to idejo.

In tako čistimo um, odmetavamo ideje, ki smo jih sprejeli od družbe, in um se manjša, ogledalo postajo vedno čistejše in potem, ko ni več umazanije na njem v obliki "raznih misli, ki se morajo izvršiti" potem pa res kaj zagledamo, vidimo recimo nirvano in potem pa tudi ogledalo samo pade, ker ne more obstajati po mojem skupaj z nirvano. In tako je ta stvar, razbijanje iluzij, zadnja iluzija je pa potem tudi misel "jaz sam moram preživeti" ni ko tudi ta pade, potem je pa um res čist, in morda pa res odseva nirvano in končno tudi izgine.

lp, poet

Poet wrote on 06.02.2008 at 16:30:55:


Ali pa začetek smrti ..

Bardo_Thodol wrote on 06.02.2008 at 16:53:22:


... kar je eno in isto.  

Bardo_Thodol wrote on 06.02.2008 at 17:07:57:


Ne, ne, začetek spoznanja je smrt tvojih iluzornih predstav. Ki pa so tvoj um, tvoj ego. Torej še enkrat: začetek spoznanja je smrt tvojega ega.

Bardo_Thodol wrote on 06.02.2008 at 17:12:11:


Hi hi, cool, jaz še migam.   Ampak tudi popolni mojster, pri katerem je ego že umrl, lahko še vedno "miga" ...   Ja tudi, potem ob dokončni fizični smrti je pa konec cirkusa in koromandije.

Hm, kaj čem še napisat? Ah nič, dovolj bo za zdele, mogoče samo še tole "cvetko" spustim, za katero upam, da se mi bo utrnila glih zdele ... še mal ... dej no, poet, saj zmoreš ... pismo, a bo že kaj ... pa daj mi mir, za božjo voljo! ... no a bo kej? ... evo zdele ... no kje je? ... pa dej bod mal tih ... preklet tolovaj ... da nau kej res ... komu ti to ... evo je: mir na Zemlji želim vsem, ki me sedajle spremljajo prek televizijskih sprejemnikov in da, otroke v Afriki bi jaz nahranila tako, da bi kot miss Sveta delovala čimbolj humanitarno!