Bardo_Thodol wrote on 06.02.2008 at 16:19:40:Kako pa hočeš drugače spoznati pravo naravo uma?
Z glasnim ponavljanjem parol, da je treba um zavreči?
A ni tudi to le odsev iz uma?
Želja po nečem, kar naj bi se le še bolj svetilo (odsevalo)?
Ne ne, te parole so samo za tiste, ki um tako močno častijo in razpredajo o teorijah vesolja in se v njih izgubijo. To, da je treba um zavreži, je šele začetek spoznanja. Ampak to je težko - ker vse naše misli sedaj so um, zato odmetavamo različne iluzije o svetu.
Naprimer: ena misel je recimo "treba je jesti meso". Evo, potem sprevidimo iluzijo te misli in jo ovržemo. S tem smo odvrgli en mali delček iluzornega uma, in gremo sedaj lepo naprej.
Potem tekom življenja razpredamo recimo druge misli: naprimer: "če ne bom uspešen v svetu sem nihče". In spoznavamo iluzijo te misli in jo tudi odvržemo. Ali naprej: "nikoli ne bom res srečen, če ne bom imel otrok oz. se ne bom poročil". In razgradimo to misel in gremo naprej. Zdaj je v nas umrl že en del uma, ki smo ga razvetlili in se počutimo veliko lažje.
Spet gremo naprej, naprimer: "jaz sem zalo pomemben". In razgrajujemo to in odvržemo idejo o pomembnosti, in zdaj je že večji del uma odpadel - to je zdaj ta "umazani um" ki se je nespametno identificiral s to idejo.
In tako čistimo um, odmetavamo ideje, ki smo jih sprejeli od družbe, in um se manjša, ogledalo postajo vedno čistejše in potem, ko ni več umazanije na njem v obliki "raznih misli, ki se morajo izvršiti" potem pa res kaj zagledamo, vidimo recimo nirvano in potem pa tudi ogledalo samo pade, ker ne more obstajati po mojem skupaj z nirvano. In tako je ta stvar, razbijanje iluzij, zadnja iluzija je pa potem tudi misel "jaz sam moram preživeti" ni ko tudi ta pade, potem je pa um res čist, in morda pa res odseva nirvano in končno tudi izgine.
lp, poet