poet
Ex Member
|
Quote:Poet wrote on 09.02.2008 at 21:45:31:Ja, samo če ti lahko svetujem tole, si takrat ko te preplavijo močna čustva popolnoma stran od sebe - takrat ti čutiš um/ego, ne pa občutka bivanja. Z drugimi besedami, takrat te preplavi senca vesolja, zato pa so močna čustva tema in ne vednost in so v popolnem mojstru popolnoma umrla. Močna čustva oz. močne čustvene reakcije so le posledica nepravilnih zahtev od realnosti - če si zelo vesel je to napak, ker misliš, da bo sedaj eksistenca ugodila neki tvoji zahtevi. Če si žalosten, tedaj misliš, da te je eksistenca prikrajšala za nekaj = vidiš, oboje pa je narobe oz. je posledica uma in umskih interpretacij resničnosti, ki pa so že po defaltu neresnica. Zato jaz ne morem reči, da je dobro, ko te preplavijo močna čustva. Kvečjemu da je to zelo slabo, oz. znak nihajočega uma, ki niha med dvema ekstremoma. Zato tudi ne rečem, da si takrat zelo zavesten - še več, takrat pozabiš na vse in deluješ zelo mehanično. Zgleda, da sem napačno zapisal, ko sem brez misli sem zavesten, občutljiv. Normalno, da so čustva odraz uma, ampak nisem brez čustev in dogodek vzbudi tvoje čustvo, ki te vrne v miselni proces. Ja, to že, ampak ti ne smeš tistega čustva, ki te vrne v miselni proces, jemati tako za sveto. Pri priči se moraš vprašati, zakaj je ta dogodek v meni vzbudil to čustvo in to razgraditi. Potem pa odmetavaš stvari in te vedno manj stvari spravi iz tira. Zavesten pa si brez misli, seveda, tu se strinjava, čustvo ki pride te pa samo odpihne iz tega primarnega stanja in spet si v umskem procesu. Ja, to je ta borba oz. pravo lovljenje uma na delu, da bi se spet vrnil v svoje naravno stanje.
|