|
Bardo_Thodol
|
Alojz,
eno je nespoštovanje, ki ga nisem izrazil do nikogar,
nekaj drugega je pa ugotavljanje stanja, takega kot je.
Če skromno ugotavljam, da smo pravzaprav biološko "gole opice" s tem ne izražam nespoštovanja do svoje vrste. Gre le za ugotavljanje dejstev, pred katerimi si nima smisla zatiskati oči, saj nas to le še bolj oddaljuje od nas samih in s tem vzpodbuja še večji samoodpor, za kar pa ni prav nobenega razloga.
Drži, da naši predniki niso stalno pisali le pravljic. Veliko dogodkov in pojavov so zelo natančno in tudi lucidno opisali. Vendatr pa čisto vsemu, kar so napisali, res ne gre slepo verjeti, kot ne gre verjeti vsemu, kar ljudje pišejo danes.
Zaradi slabše tehnološke opremljenosti (ki pač tudi zahteva določen čas), se niso mogli opirati na njim nedosegljiva spoznanja in jim tako večkrat drugega tudi ni preostalo, kot da so manjkajoče praznine popolnjevali z uporabo domišljije in pisali pravljice.
Zaradi tega jih nič manj ne cenim, trdim le, da je bilo njihovo znanje iz objektivnih razlogov bolj omejeno, kot je omejeno naše današnje znanje.
Zemljino površje se res stalno spreminja, vendar ne v pravilnih in diskretnih 28000 letnih intervalih ampak v mnogo daljših in neenakomernejših obdobjih, o katerih so stari Grki sicer nekaj slutili, vendar niso imeli možnosti to tudi raziskati, zato so lahko nastale le zgodbice, kot je tista o Atlantidi.
V času, ko so se začeli na Zemlji množiti dinozavri, pred 250 milijoni leti, je obstajal samo en kontinent (Pangea ga danes imenujemo). Ozemlje današnje Slovenije (in velik del apeninov ter balkana) je bilo takrat nekje blizu ekvatorja. Vemo tudi, da je davno pred tem obstajal vsaj še en tak enotni kontinent, Rodinia, ki je obstajal pred približno 1100 milijoni let.
Kontinent Pangea je sčasoma razpadel, najprej na dva večja kontinenta, ki sta kasneje razpadla na še več kontinentov, kot jih poznamo danes. V neki daljnji prihodnosti se bodo kontinenti najverjetneje spet združili v eno skupno kopno (kontinent). Kdaj točno bo to, je težko predvideti, vendar, če upoštevamo, kar vemo o pretekli geološki zgodovini Zemlje, najverjetneje ne prej, kot v naslednjih 300 milijonih letih, vsekakor pa ne prej kot v 100 milijonih letih. Pred tem se bo najprej afriški kontinent popolnoma zrinil v Evropo in sredozemsko morje bo za vedno izginilo z obličja Zemlje. Nastanek Alp že spada v del tega dolgoročnega procesa približevanja Afriške celine.
Geološke spremembe Zemlje se torej merijo v stotinah milijonih let. Nekaj deset tisoč let tu ne predstavlja praktično ničesar in v tako kratkem obdobju spremembe niso zaznavno velike.
Stari Grki so bili dobri misleci, niso pa še imeli zadovoljivih tehničnih sredstev.
Pitagorejce je skoraj zadela kap in zaprli so se v "globoko molčečnost", ko so odkrili, da obstajajo iracionalna števila (števila, ki niso ulomki)
kar je današnjim rodovom nekaj samo po sebi umevnega in se o tem seznanijo že zgodaj v šolah.
Nekateri Grki so že takrat razmišljali, da bi se deljenje materije moralo nekje nehati, zato so spekulirali o atomih (ali nedeleljivih po grško), to je takih delcih, ki se jih ne bi dalo več deliti.
Tega seveda niso zagovarjali vsi, mnogi so tej ideji oporekali. Dokazov pa tako nihče ni imel ne za, ne proti, tako, da je vse skupaj še za nadaljnjih dvatisoč let ostalo le pri filozofiranju.
Opisati niso znali nobene lastnosti atoma, niti njegove velikosti.
Danes vemo, da tudi atomi niso "nedeljivi" in ne le, da nekoliko bolje poznamo njihove lastnosti, najvažnejše je, da znamo izkoristiti energijo, ujeto v atomih.
|
Home
Pages: 
(Read 1311482 times)
