Robi in ML
Vidva govorita o vesoljnem paradoksu -našega bivanja.
ML pravilno pove,da živali delujejo v nagonskem,rastline v vegetativnem nivoju-človek vključeje oba nivoja plus nivo lastnega samozavedanja in svobodne volje.
Problem pri človeku ni toliko njegova svobodna volja in vse njegova psihofizične sposobnosti-PARADOKS je-- ker je vsako življenje podvrženo,(da bi lahko sploh živelo) elementarnim vesoljnim samociklom-ti mu odrejajo v kaj in kako bo uresničeval svoje življenjske potenciale.
Jabolka ne cveti pri -20 stopinj,medvedi pozimi spijo-človek lahko v vseh teh pogojih funkcionira,ker na njega vplivajo višje galaktične ciklične spremembe letnih časov v njej.
Zato človek na zemlji lahko deluje skoraj pod vsakimi pogoji in zato lahko tudi uveljavlja svobodno voljo.
Kakšne bodo človeške psihofizične sposobnosti delovanja in uresničevanja njegove svobodne volje mu določajo štirje galaktični letni časi in njihovo EM valovanje.
V galaktični zimi ,ki s svojim EM valovanjem vpliva na človeka (tako kot zima na jabljano na Zemlji)da ta ne zmore razumeti niti osnovnih naravnih samopojav,in potem pride galaktična pomlad,poletje,jesen,ko človek vesoljno samodozori in spozna svoje življenjsko mesto v vesoljni večno-sedanji samobitnosti.
Takrat se njegove življenjske prioritete spremenijo od lastnih potreb ko potrebam in skrbi za vesoljno življenje.
Človek uresničuje svojo svobodnovoljo znotraj galaktičnih ciklov EM samovalovanja,ki mu omogočajo boljše ali slabše izkoriščati njegove psihofizične življenjske sposobnosti.
Galaktično EM valovanje usodno vpliva na človeka neodvisno od njegove volje-mu odpira ali zapira njegove zmožnosti in s tem usodno vpliva na naše življenjske prioritete in na naše psihofizične zmožnosti. Upam,da se sedaj razumemo!!!