Dante wrote on 22.03.2010 at 18:50:53:Pozdrav!
Prvo bi hotel odgovoriti Alojzu, da bo še moral čakati na "mistične" odgovore, ker ... z razumskim špekuliranjem ni moč uvideti celostne kompleksnosti reda v tem Kozmosu. Ko ti bo zmanjkalo idej, besed.
Lahko o vsem tem razpravljaš do nezavesti, toda 99,9 % sem siguren da je velik del Stvarnosti skrit našim fizičnim očem. Sklepanje in ugotavljanje na podlagi čutil, tudi s pomočjo naprav (merilniki, teleskopi, ...) nas privede do stanja znanosti (naravoslovne, družbene), ki je postalo jalovo. Bolj človeštvo hoče napredovati v civilizacijskih dosežkih, več napora in energije mora vložiti. Prav gotovo je tu jasna težnja po več resursih in po še več energijskih virih.
V javnosti ni kaj dosti infromacij o samo dveh projektih, ki terjata enormno veliko napora znanosti in s tem denarnih sredstev. Ta dva projekta sta:
1* novi CERN - izpoljšani pospeševalnik delcev (Large hadron collider!) s katerim po novejših podatkih protonska jedra poženejo z močjo do 3,5 TeV. Blazno velika moč naj bi bila potrebna za preboj na lovu za najbolj iskanim delcem - imenujejo ga delec Tao, kar se imenuje v bistvu Higginsov bozon. Če bi to uspeli dokazati obstoj tega delca, potem bi se kvantna fizika kompletirala. V projekt bo vloženo nad 6 milijard evrov.
Dragi špas, ki najverjetneje ne bo uspel dokazati obstoj tega delca in teorija se postavi pod vprašaj. Vprašanje je: Ali je ta delec Tao, ki veže ostale delce v atomu sploh materialne narave? V samih atomih je med jedrom (proton+nevtron) in elektronsko ovojnico (en ali več elektronov)
ena sama velika Praznina. Hočem rečti, da jedro z elektonsko ovojnico drži skup en sam NIČ - tu verjetno ni nič materialnega in če ni, potem smo s kakršnikoli napravami nemočni, je nedokazljivo po donašnjih načelih znanosti.
2* evropski projekt za razvoj fuzijskega reaktorja - pri tem projektu, kjer sodelujejo dobra polovica evropskih držav, pa je situacija podobna. Obetali se naj bi veliki reaktorji nad 2000 MW moči tam najhitreje okoli leta 2040. Projekt bo pobral neznano količino denarja - gotovo na desetine milijard evrov. To naj bi bil poskus simulacije fuzije z laserji. Ali bomo še živi, pa videli to?
Takšno je prevladujoče stanje zavesti v znanosti, usmerjeno v praktične pridobitve in v posel. Filozofija, nekaj ljudi, ki ima drugačen pogled na bit, dogajanje v tem Kozmosu, ne morejo ustaviti teh kolosalnih projektov, ki ne bodo uspeli.
Ta neuspeh bodo plačevale naslednje generacije. Takšna je naša filozofsko razumska moč, nemoč.
Lahko bi še govoril na podoben način tudi o človeškem genomu. Kot vemo je bil uspešno končan dolgoletni projekt mapiranja celega genoma človeka, t.j. indentifikacije vseh genov na fizični ravni. Geni nosijo v sebi najrazličnejše strukture molekul DNK, v katerih je skrita del ali (po mnenju znanosti) vsa koda človeka. Toda človek ima še v sebi drugačne strukture - energijsko fino telo (eterični ovoj, ki je viden s Kirilianovo fotografiranjem), miselno (mentalno) telo - tudi misli imajo svojo "težo", so najfinejša vibracija materije. Človek ima še druge ovoje in predvsem najpomembnejšega - dušno telo. Duša naj bi bila glavni vir energije. Naši možgani lahko delujejo, ustvarjajo misli, občutke, predvsem zaradi večnega izvora energije shranjenega v duši. To lahko le posredno dokažemo. O tem drugič!
Imam nekaj izkušenj s energijskim in mentalnim delom v procesu zdravljenja človeka. Zdaj pa si podajmo vprašanje: Kako je porazdeljena absolutna vsa energija v vseh ovojih, strukturah človeka? Bral sem o enem zdravilci, ki pravi da je fizični genom v bistvu le 3% absolutnega celotnega genoma. V bistvu ta nevidni genom kontrolira vidni, fizični genom. To pomeni, da bo kakršnikoli manupuliranje z geni le preneslo neuspehe. V majhen dokaz so gensko predelane sorte pšenice, ki so v dveh letninah dale okrog 10% manjši donos pridelka od standardno križanih sort. Američani so genetiko za izboljšanje sort pšenic zavrgli zaradi poraznih rezultatov. Da ne govorim o ponesrečenih poskusih s krompirjem, ...
V bistvu je tako, da je na mentalnem nivoju dogodek le nakazan, se naredi kopija (odsanja!) na astralnem nivoju in šele nato uresniči na fizični ravni. Subtilno, duhovno vlada fizični ravni obstoja Kozmosa.Civilizacijska "znanstvena" vednost je pregovorno že taka, da resničnost, popolno znanje še vedno lovimo za rep. Mistiki, resnični Učitelji bi na takšne poskuse le zamahnili z roko, ampak se ne vmešavajo v to "norost". Na nas je ali takšno stanje znanosti sprejemamo.
Dobro, dovolj za danes!
Civilizacijska obesedenost z genomom kot nosilcem biološkega (in duhovnega) življenja je odraz eksistenčne negotovosti modernega človeka, ki je nevede posegel v prav ta genom na način, da je spodnesel temelje, na katerih je zgrajena (post)moderna civilizacija. Zgrajena je namreč na patriarhalnih temeljih protestntske družbe, po katerih so sinovi svoj libidalni presežek po nasilni intervenciji patrirhalnega očeta (simbolni kastraciji) ekonomsko kapitalizirali profit in ga reinvestirali v napredek znanosti (predvsem tehnologije kot proteze/nadomestka), umetnosti (kot kreativnega načina sublimacije lididalne energije), politično pa v krepitev oblasti (nadvlado nad šibkejšim spolom in tehnološko manj razvitimi ljudstvi - kolonializem/imperializem). Ko je takšen način kapitalizacije libidarne energije trčil ob meje, ki ji postavlja narava, je udaril nazaj tja, od koder je poganjan: na zmanjšanje libidalne energije (zaradi hormonskih motilcev v pesticidih in insekticidih in plastiki, ki so pospeševali profitabilnost produkcije, polucije nasplošno - tudi radiokativne, elektromagnetne...). Rojevajo se generacije hedonistov, ki zahtevjo (potrošniko) zadovoljitev želje tukaj in zdaj, ki ne premorejo več tolikšnega libidalnega prežka, da bi ga lahko tako kot očetje po intervenciji njihovih očetov (simbolni kastraciji) izživeli z zadržkom (akumulirali/kapitalizrali) ali kreativno izrazli (sublimirali) v umetnosti (religiji) in tak način poleg biološke reprodukcije vrste poskrbeli tudi za nadaljevanje civilizacije po Redu/Zakonu njihovih očetov (predstavljenjem magari kot Kozmičnem zakonu). Obtičale so prededipalni fazi (niso dale skozi edipove faze simbolne kastracije in identifikacije z Očetom), ostale osebnostno dezintegrirane (obtičale v narcistični fazi razvoja) in kot kot take nezmožne sprejeti kozmični Zakon, zaradi česar so povzročile dekonstrukcijo civilizacije in se s svojim nebrzdanim porabništvom zajedle ne samo v lastno prihodnost, ampak v prihodnost naslednjih generacij.
In rešitev? Te generacije svojo prihodnost vidijo v izboljšanju/prilagoditvi svojega genoma realnosti, ki jo sami ustvarjajo. Glede na dekadentnost te realnosti vsakršni zavestni posegi v genom seveda samo še potencirajo dekadentnost samo, pri čemer je treba tudi vedeti, da vsako vračanje v 'dobre stare čase' in s tem rekonstrukcija realnosti, ko je vladala tradicija (očetovski Zakon/Red) ni več mogoče (in konec konec nesmiselnemo, če vemo, da je prav ta očetovski Zakon/Red degeneriral in civilizacijsko opremil generacijo z znanostjo, da lahko zanje uporavlja za zavesten poseg v svoj genom.
Iz zgoraj navedenega (in tudi glede na glavni tok polemike na tem topiku) lahko sklepam, da tisti, ki se vsaj delama zavedamo (samo)destruktivnosti aktualne civilizacije, iščemo vsaj tri različne poti izhoda:
- genom je nebistven/precenjen, posvečamo mu preveliko pozornost, pomebnejša je duhovnost (vedenje/znanje), ki je tudi nadcivilizacijsko in s tem nedovzetno tudi za posege v genom
- genom je bistven, treba ga je varovat/ščitit, saj le v njem (preko njega) odseva (se realizira) duhovna/civilizacijska zapuščina/tradicija
- eno se odražav drugem, duhovnost in genom sta v stalni medsebojni interaciji, ki ju ni mogoče nepristransko reflektirat oz. spoznat/določit zakonitosti niti cilja/smisla takšne medsebojne interakcije
No, sam se imam za agnostika, za vernika v nespoznavni interkacionizem (opisan v tretji alineji), ki pa se zaveda omejenosti svoje vere na način, da skuša vsaj tolerirat vernike obeh prejšnjih alinej ob (ne)skromnem pričakovanju, da me oni tolerirajo na enak način. Združeni smo namreč (jest tej združenosti pravim solidaranost) v zavedanju, da je za rešiev iz samodestruktivne civilizacijske zaciklanosti potreben preboj zavesti (vključno naše) na kakršenkolini način, po kakršnikoli poti.