Pozdrav!

Prvo bi hotel odgovoriti Alojzu, da bo še moral čakati na "mistične" odgovore, ker ... z razumskim špekuliranjem ni moč uvideti celostne kompleksnosti reda v tem Kozmosu. Ko ti bo zmanjkalo idej, besed.  
Lahko o vsem tem razpravljaš do nezavesti, toda 99,9 % sem siguren da je velik del Stvarnosti skrit našim fizičnim očem. Sklepanje in ugotavljanje na podlagi čutil, tudi s pomočjo naprav (merilniki, teleskopi, ...) nas privede do stanja znanosti (naravoslovne, družbene), ki je postalo jalovo. Bolj človeštvo hoče napredovati v civilizacijskih dosežkih, več napora in energije mora vložiti. Prav gotovo je tu jasna težnja po več resursih in po še več energijskih virih.
V javnosti ni kaj dosti infromacij o samo dveh projektih, ki terjata enormno veliko napora znanosti in s tem denarnih sredstev. Ta dva projekta sta:
1* novi CERN - izpoljšani pospeševalnik delcev (Large hadron collider!) s katerim po novejših podatkih protonska jedra poženejo z močjo do 3,5 TeV. Blazno velika moč naj bi bila potrebna za preboj na lovu za najbolj iskanim delcem - imenujejo ga delec Tao, kar se imenuje v bistvu Higginsov bozon. Če bi to uspeli dokazati obstoj tega delca, potem bi se kvantna fizika kompletirala. V projekt bo vloženo nad 6 milijard evrov.
Dragi špas, ki najverjetneje ne bo uspel dokazati obstoj tega delca in teorija se postavi pod vprašaj. Vprašanje je: Ali je ta delec Tao, ki veže ostale delce v atomu sploh materialne narave? V samih atomih je med jedrom (proton+nevtron) in elektronsko ovojnico (en ali več elektronov) ena sama velika Praznina. Hočem rečti, da jedro z elektonsko ovojnico drži skup en sam NIČ - tu verjetno ni nič materialnega in če ni, potem smo s kakršnikoli napravami nemočni, je nedokazljivo po donašnjih načelih znanosti.
2* evropski projekt za razvoj fuzijskega reaktorja - pri tem projektu, kjer sodelujejo dobra polovica evropskih držav, pa je situacija podobna. Obetali se naj bi veliki reaktorji nad 2000 MW moči tam najhitreje okoli leta 2040. Projekt bo pobral neznano količino denarja - gotovo na desetine milijard evrov. To naj bi bil poskus simulacije fuzije z laserji. Ali bomo še živi, pa videli to?  

Takšno je prevladujoče stanje zavesti v znanosti, usmerjeno v praktične pridobitve in v posel. Filozofija, nekaj ljudi, ki ima drugačen pogled na bit, dogajanje v tem Kozmosu, ne morejo ustaviti teh kolosalnih projektov, ki ne bodo uspeli. Ta neuspeh bodo plačevale naslednje generacije. Takšna je naša filozofsko razumska moč, nemoč.

Lahko bi še govoril na podoben način tudi o človeškem genomu. Kot vemo je bil uspešno končan dolgoletni projekt mapiranja celega genoma človeka, t.j. indentifikacije vseh genov na fizični ravni. Geni nosijo v sebi najrazličnejše strukture molekul DNK, v katerih je skrita del ali (po mnenju znanosti) vsa koda človeka. Toda človek ima še v sebi drugačne strukture - energijsko fino telo (eterični ovoj, ki je viden s Kirilianovo fotografiranjem), miselno (mentalno) telo - tudi misli imajo svojo "težo", so najfinejša vibracija materije. Človek ima še druge ovoje in predvsem najpomembnejšega - dušno telo. Duša naj bi bila glavni vir energije. Naši možgani lahko delujejo, ustvarjajo misli, občutke, predvsem zaradi večnega izvora energije shranjenega v duši. To lahko le posredno dokažemo. O tem drugič!
Imam nekaj izkušenj s energijskim in mentalnim delom v procesu zdravljenja človeka. Zdaj pa si podajmo vprašanje: Kako je porazdeljena absolutna vsa energija v vseh ovojih, strukturah človeka? Bral sem o enem zdravilci, ki pravi da je fizični genom v bistvu le 3% absolutnega celotnega genoma. V bistvu ta nevidni genom kontrolira vidni, fizični genom. To pomeni, da bo kakršnikoli manupuliranje z geni le preneslo neuspehe. V majhen dokaz so gensko predelane sorte pšenice, ki so v dveh letninah dale okrog 10% manjši donos pridelka od standardno križanih sort. Američani so genetiko za izboljšanje sort pšenic zavrgli zaradi poraznih rezultatov. Da ne govorim o ponesrečenih poskusih s krompirjem, ...
V bistvu je tako, da je na mentalnem nivoju dogodek le nakazan, se naredi kopija (odsanja!) na astralnem nivoju in šele nato uresniči na fizični ravni. Subtilno, duhovno vlada fizični ravni obstoja Kozmosa.

Civilizacijska "znanstvena" vednost je pregovorno že taka, da resničnost, popolno znanje še vedno lovimo za rep. Mistiki, resnični Učitelji bi na takšne poskuse le zamahnili z roko, ampak se ne vmešavajo v to "norost". Na nas je ali takšno stanje znanosti sprejemamo.

Dobro, dovolj za danes!

Ne vem, zakaj bi bilo absurdno. V bistvu hočeš s tem povedat, da če ti zrcališ svoj izvor potem si malo skrenil, pa v bistvu ne more biti tako. TI sam si iz ene snovi, zakaj se ti potlej zdi pod 'častjo', da bi videl, da TI sam sploh nimaš neke blazne avtonomije, da je ta osebna avtonomija samo iluzija, ki vodi v trpljenje, ker direktno izziva občutek lastništva nad dejanji? Potem se pa ljudje sekiramo zaradi tega kar smo rekli ali naredili, in kdo pa je v končni fazi 'kriv' za vse to? Si ti morda vse to zagrešil? Problem je v tem, ker imamo občutek, da dejansko smo mi vse to zagrešili. In smo kot Atlas, ki cel svet nosi na svojih ramenih v lastno trpljenje, ker ne sprevidi, da sveta ni potrebno nositi, da se nosi sam.

Za razliko od M.L. sem bolj neusmiljen glede filozofiranja brez osnove, vse z namenom, da bi drugim solili pamet.

El Pesnik wrote on 23.03.2010 at 10:15:05:


Svojega svojega občutja  ločenosti (avtonomsti) od sveta  seveda ne morem čutiti drugače kot nevrozo, saj sem (bil) od njega nasilno ločen. Seveda z namenom, da bom to ločenost kreativno (stvariteljsko) izkoristil za kreiranje (poustvarjanje) takšnega sveta, da ga bom lahko nosil na lastnih  plečih  oziroma da bom breme nošnje tako skreiranega  sveta lahko solidarno delil s sotrpini. Če že moramo nositi ta svet, potem ga nosimo takšnega, kot smo ga soustvarili, in ne takšnega, kot ga nam željio  naprtit tisti, ki so nas od njega ločili...