El Pesnik wrote on 25.03.2010 at 07:41:53:


Se obnašaš kot toredaor v areni, ki maha z rdečo rjuho, da  bi nanjo namamil  bika, da bi ga v bitki  na življenje in smrt lahko toliko časa pikal s sulicami, dokler še kaže kakšen znak življenja. Zakaj? Da bi na tak način zmagala  resnica o življenju!?  

titud wrote on 25.03.2010 at 09:45:32:


Titud

Problem je,da ti ne dojemaš,da '''vesoljna resnica''' o našem bivanju -življenju,zmaga vedno neodvisno od naše volje.

To se pravi našega uma,ki ga vesoljno ciklično elementarno em samovalovanje galaksije skozi našo prebujeno zavest utiša,v njegovi želji ,da uveljavlja svojo voljo v nas samih. URAVOTEŽENJE-ZLITJE Z VESOLJEM SAMIM NAM MANJKA-NISMO TEGA ŠE DOSEGLI--- VSI!! To tudi nosi našo odgovornost za vesoljno življenje.To nam pa ravno ne diši,ker mislimo,(naivno)da še zase ne znamo poskrbeti-ego-Vzrok ne poznamo se!!

Titud gre za naše nesporazume-vesolje samo po sebi BOG je vedno uravnotežen
v vseh vseh svojih ostalih življenjskih in elementarnih samopojavnostih.

Edino živ človek--- kot božja samozavedna samomanifestacija s svobodno voljo živi v ciklih,ko se izraža sam vesoljni paradoks-lastnega bivanja.

To pomeni bog sam pade v človeku v lasten življenjski paradoks-upornika proti samemu sebi.

Zato ima Bog samomanifestiran v človeku ciklično svoj  temačen in svetal-samospoznan izraz,ki se medsebojno menjata preko nas ljudi,ki smo božji samoizraz..

Zakaj se mi prepiramo????? Zato ker tega dejstva ne razumemo in v nas ima sam Bog toliko pogledov na svojo vesoljno večno sedanjo življenjsko in elementarno samobitno-samopojavnost  kolikor je naših različnih pogledov na to vesoljno samopojavnost.

Bog sam se v nas in preko nas zbuja in vsi mi to prebujenje zaznavamo individulano in si s tem s svojim umom nevede individualno lastimo univerzalno .

Razmislitem, ali sploh razumete,kaj pišemo.?

El Poeta že dober zastopi,samo umske teme,ki jo vidi okrog sebe ne more več sprejeti za vesoljno resnico,ker je Bog(vesolje) v njemu kljub temu,da je ciklično samomanifestiran v njemu--  ne živi več v lastni temi.

Tu gre za ciklično zmago dobrim nad zlim na ravni Boga samega,ki igra to igro preko nas samih,ki smo njegova živa samomanifestacija-tako kot vse..

Dajte to dojet-- pa ne bo več tule,takih težkih  umotvorov in vaših umskih špekulacij.

El Pesnik wrote on 25.03.2010 at 10:45:24:

Življenje je celostna zmes umnega in neumnega, zato ga ne moreš redukcionistično zvest samo na umno niti samo na neumno, na da bi ga s tem ubil. Dobesedno. Zato sem nagnjen pogajanju, iskanju kompromisov in  k življenju v relativnem miru. Takšna je pač moja resnica o življenju, ki ni da bi jo naokrog razkazoval kot posebno junaštvo, a funkcionira  v smislu, da (še) ni ubila življenja.    

El Pesnik wrote on 25.03.2010 at 12:00:54:

Boš mogoče (u)videl, ko boš izčrpal vse druge možnosti...

Po mojem govoriva o dveh različnih stvareh. Eno je, ko se več ne bockaš s svetom in ga ne želiš več spremeniti. Drugo je pa življenje iz sebe, ki pa ne pogojuje podjarmljenosti določenih vidikov tebe na račun relativnega miru s svetom.