Po mojem mi kot civilizacija prehajamo v zelo težko obdobje,ko bomo vsakodnevno bolj in bolj spoznavali svoje zmote in svojo zlobo.
Spoznali bomo,da smo v bistvu čist navadna razpuščena planetarna banda--ki živi v totalni duhovni življenjski temi.
Mi smo po meni nasproti svoji planetarni (očetovi)civilizaciji,kot izgubljeni vsa zagledani samovšečni neuki otroci.Resda nič krivi,ker so naši predniki sprejeli ob zadnjem vnebovhodu pred 28ooo leti prostovoljno odločitev,da ostanejo tu.S tem pa so se podvrgli naravni zakonitosti življenja,kjer elementarni cikli delujejo na nas in nas zbujajo neodvisno od nas..
Žal so izgubili vedenje,ki bi njim in nam naredilo življenje tu prijaznejše. Mislim,da smo uničili vse kar se je uničiti dalo tu na Zemlji. Zadnji čas je,da se vesoljno samospoznamo.Če sveti teološki spisi držijo potem je ta čas že tu!! Če nič drugega smo lahko strpnejši drug do drugega in bolj odprti za življenje.Včasih se mi zdi,da samo še žalost in smrt hodi po Zemlji.
Res je vse tako kot je-še vedno pa imamo svojo svobodno voljo,ki jo lahko krotimo!!Pa malo bolj se lahko poslušamo in manj sodimo drug drugega!! Vse na Zemlji nam je bilo zaupano-poglejmo si danes v oči-eno samo sranje lažnivo zavistno in grabežljivo.