Pozdrav!
Kot vidim je to vse skup samo razumsko nakladanje in le malo ljudi ve, da se za samospoznanje duše mora um umakniti, umiriti, da se vidi tista čista vsebina - naš večni jaz, neumrljiva bit , ki je istega bistva kot sam Bog. Človek je u bistvu mali bog v kompleksnem oblačilu, telesu. Imamo fizično telo, energijsko-svetlobno, miselno, pa še nekaj subtilnih teles in dušo, nous (po grško). Poslušanje Alojza je zanimivo, vendar ... enostransko. Ni res da smo tako odvisni od galaktičnih ciklusov - takim trditvam bi se ti oni na Vzhodu smejali in bi ti takoj rekli, da zgolj razmišljaš, nimaš notranje prakse, kaj šele izkušenj. Preučevanje teorije je za dušo samoslepilo od uma. Duhovna pot je predvsem praksa - čisto, etično življenje, dobra dela in meditacija. Vse to in brez kompliciranja. Četudi bi imel izkušnjo razsvetljenja se s tem ne bi bahal, ampak bi fizično še naprej delal in služil za življenje kot dosedaj. Tudi bližnjim se ne bi svitalo o razsvetlitvi. Kdo pa lahko to vidi? Tisti, ki ima odprte notranjo, tretje oko in vidi subtilna telesa. Tak zazna sijaj in vidi njegovo notranje bogastvo. Samo to notranje bogastvo je vredno po fizični smrti.
Svete spise pa nimam za to, da bi se z znanjem njih ponašal, ampak razumel skladnost, podobnost tedanjih izkušenj z danajšnjimi, sicer so brez koristi. Zato uporabljam na forumu navedbe iz Biblije, saj drugih spisov nima smisla navajati, ker jih malokdo pozna. Vidim, da celo malokdo je prebral celo Biblijo, le par vas je tu ki ste v tej razpravi. To je res žalostno stanje današnjega duha, tudi o nesposobni Cerkvi, ki se gre verouka malih otrok, ko pa je ta zadeva bolj zahtevna in zahteva vsaj odraslo osebo. Res se strinjam, da vse to skup proč vržemo in poiščemo nov vir navdiha. Saj je tu ta naš Alojz, ki skuša napraviti novo paradigmo. Zato Alojz, ne nakladaj o malikovanju!
Moj Učitelj pravi, da to kar v svetih spisih prebereš poskusi razumet iz lastne izkušnje, ne pridigat v prazno. Tudi Njegova predavanja noče da bi mu slepo verjeli, ampak jih poskusimo udejaniti, kajti koristilo nam bo. Zdaj pa počakajte s komentarjem, saj niti ne veste kaj on pravi. Pravi Učitelj ne išče reklame in lažne časti, in ne pride blizu takim, ki si delajo lastno slavo ali se gredo nek lasten duhovni posel. Učitelji, tudi v običanih šolah imajo težko nalogo, ta ni nikoli lahka. Učiti prepoznati lasten jaz - dušo z meditacijo in povedati nazorno kaj o Bogu, da bi to razumeli in sprejeli res ni lahka naloga. To je zaradi narave uma, ki ne more videti subtilne resničnost. Ta je očem, sluhu, ... nevidna, je pavzaprav iz več Duha. Snovno, materialno ima malo Duha v sebi, svetlobno telo že večini nevidno (le morda še dojenčki vidijo obrise tega okrog sebe!) in ima v sebi več Duha. Naučiti se tega ni lahko, to je tako, kot bi morali iti na še v eno šolo - tu pa je treba res "študirati", tistih 30, 60 minut meditacije vsak dan je premalo. Kdor je bil na fakulteti, ta ve, da se je treba kdaj pa kdaj učiti tudi 12, 14 ur za izpite ali pa vsaj izven obdobja izpitov vsaj 2-3 ure. Tako je tudi z meditacijo kot načinom študija. Tu pa poudarek na je praksi, praksi in le ščepcu teorije. Zato se lahko gre to "šolo" preprost, v življenju izkušen človek.
V praksi se, recimo gradbeni mojstri lahko hitro sporazumejo za gradnjo neke hiše in jo opravijo po nekem načrtu. Toda zdajle poskusite zbrati skupino arhitektov in par gradbenih inženirjev, njihov produkt bo le počasi nastajal, ker bo imel vsak ločeno mnenje, zato morajo imeti stalno vodstvo. Praktikanti pa le dobrega Učitelja, ki jih usposobi za timsko in samostojno delo. Temu analogno je meditacija timska ali samostojna. V skupini je moč meditacij veliko večja, še posebej pa ko je On sam, Učitelj zraven. Mir in nebeški nektar čutimo pri tem. Vemo kaj je Beseda, ker jo čutimo in slišimo, nekaj pa jih celo vidi. Tako smo našli v sebi srečo in tako sem te zraven sebe v meditacijah sprejel kot brate in sestre. Ljubezen je dušna lastnost, presežeš raven telesnih strasti in osvobodiš se strahu pred življenjem.
Vse to je enostavno in ni treba tja v dve, tri leta nakladati o Bogu in zdajle praviti, da smo bratje in sestre. Te dobre dve leti bi lahko imeli "prakso", ne za teoretiziranje o Bogu, ki je večno prisoten tu, vse do dovršitve, konca tega sveta. Ma kaki ciklusi do samospoznanja, problem je v tem, da s(m)o bili ljudje osredotočeni le na čutna uživanja in cel kup razmišljanj o svašta, o Bogu
Toda doečti samospoznanje in priti do Boga je le praksa. V meditaciji pustiš telo na tem svetu, um in intelekt pa tudi uživata in duša postaja močnejša, vse več nebeške svetlobe sprejema. Nič ni v tem luftanje in ni nasilnega, bolečega iztopanja in vstopanja zavesti.
Kaj naj še napišem, mislim, da sem dovolj. Nimam časa večno viset v tej zatohli sobi, temi. Ali lahko vsaj del tega prebavite, ali pa se spet v ciklusih s sleparskim, dvomljivim razumom razčlenite in raztrgate na kose. Kakor hočete, to je vaša predstava!
LP!
Home
Pages: 
(Read 1310511 times)
