Nadaljevanje:
Quote:Ignorantski odnos vlade
Čebelarska zveza Slovenije je že po lanskem pomoru čebel od vlade zahtevala, da vseh pet pripravkov z aktivno snovjo imidakloprid umakne s tržišča. Pri tem so se sklicevali na zakon o kemikalijah, ki v 50. členu določa, da lahko vlada začasno omeji ali prepove proizvodnjo, promet ali uporabo neke kemikalije, če obstaja utemeljen sum, da ta kemikalija povzroča hujše ali nepopravljive posledice za zdravje ljudi ali okolje. Toda čeprav vlada takšno prepoved ali omejitev lahko sprejme, še preden so na voljo nedvoumni znanstveni dokazi o učinkih in delovanju kemikalije, je pobudo čebelarjev gladko zavrnila. Zakaj? Ker menda za prepoved ni dovolj tehtnih razlogov. Neverjetno, če vemo, da v svetu obstajajo številne znanstvene študije, ki dokazujejo porazne učinke imidakloprida na čebele, in to že pri majhnih odmerkih. Dr. Aleš Gregorc iz Nacionalnega veterinarskega inštituta na primer navaja, da pri koncentraciji 20 ppb in več imidakloprid zanesljivo deluje moteče na živčni sistem čebel, koncentracije, ki so nižje od 50 ppb, pa vplivajo na njihovo izletno aktivnost in sposobnost spomina. Za našo vlado vse te ugotovitve nimajo nobene teže. Tolaži se s podatki, da je imidakloprid registriran v 70 državah sveta, od tega v 34 državah Evrope, med drugim tudi v vseh državah Evropske unije. Kot da je to kakšno merilo, ki bi dokazovalo varnost. Še hujše. Vlada je v svojem odgovoru čebelarje opomnila, da je za umiranje čebel zelo verjetno kriva kombinacija različnih vzrokov, od parazitske pršice varoe, bakterijskih in virusnih bolezni, neučinkovitosti sredstev za zatiranje teh bolezni ali neustreznega zatiranja, drugega neustreznega ravnanja v čebelarjenju, lanske suše in z njo povezanega pomanjkanja hrane. Čebelarje je ta odgovor upravičeno razburil, saj se nekateri s čebelarstvom ukvarjajo že več kot trideset let in imajo celo naziv mojster čebelarstva, zdaj pa naj bi jim vlada solila pamet, kako se pravilno skrbi za čebele. "Parazit varoa je poznan že več kot dvajset let in niti slučajno ne bi mogel povzročiti takšnega masakra," trdi podpredsednik čebelarske zveze dr. Borut Rončevič.
Eden od vladnih argumentov zoper prepoved imidakloprida so tudi rezultati analize vzorcev iz lanskega pomora čebel na Gorenjskem. Nacionalni veterinarski inštitut je namreč januarja letos na inštitut v Bologni poslal 65 vzorcev mrtvic in cvetnega prahu iz satja na analizo vsebnosti imidakloprida. Od 49 doslej pregledanih vzorcev čebel jih je bilo po navedbah direktorice Fitosanitarne uprave RS Katarine Groznik pozitivnih le devet. Od tega so bile samo v dveh vzorcih najdene zelo visoke vsebnosti imidakloprida (137 ppb in 891 ppb), medtem ko se pri ostalih sedmih vzorcih vrednosti gibljejo med 1,9 in 12,3 ppb. To pa po mnenju Groznikove ne more biti dovoljšen argument za vsesplošno prepoved uporabe in prometa imidakloprida v kmetijstvu. Toda v Čebelarski zvezi Slovenije opozarjajo, da stvari še zdaleč niso tako preproste. Treba je namreč vedeti, da pri zbiranju vzorcev niso vzeli čebel, ki so odmirale v naravi, pač pa tiste, ki so se zbirale pri panju. To je še kako pomembno, saj dr. Gregorc navaja, da "je bila možna koncentracija imidakloprida v živih čebelah in čebelah, ki so odmirale izven panja, v naravi še večja." Treba pa je tudi upoštevati, da se imidakloprid v telesu čebele zelo hitro metabolizira. Razpolovna doba je največ pet ur ur. "Glede na razgradljivost imidakloprida v telesu čebele obstaja možnost, da so čebele, ki so dobile večjo količino imidakloprida, odmrle izven panja že pred končnim odmrtjem čebelje družine in pred odvzemom vzorcev," opozarja Gregorc. Ali povedano preprosteje: če bi bili vzorci vzeti pravočasno, bi bili rezultati analize, ki jo je opravil inštitut iz Bologne, skoraj zagotovo poraznejši.
Da bi bila zadeva še hujša, imidakloprid ni edini strup, ki mori čebele. V Slovenski Istri na primer ni veliko njiv s koruzo in krompirjem, pa čebele kljub temu množično umirajo. Čebelarji med Izolo in Sečovljami so že lani izgubili 400 panjev, pred desetimi dnevi pa še najmanj 300. Letošnji pomor je prvi prijavil Alojz Palčič iz Šareda nad Izolo. "Škodo sem utrpel prav v vseh 27 panjih, tako da je šlo v vsakem od njih približno tretjina čebelje družine," pravi Palčič. Čeprav sodi med manjše čebelarje, ki se s čebelarstvo ukvarjajo zgolj zaradi veselja in ne zaradi zaslužka, ga je pomor zelo prizadel. Predsednik Čebelarskega društva Koper Rajko Kalister pravi, da natančen vzrok zastrupitve za zdaj še ni znan, sumijo pa tri morebitne povzročitelje, med drugim tudi podjetje Vinakoper, saj so njegovi delavci le dan pred množičnim pomorom čebel škropili vinograde. "O škropljenju je bil pravočasno obveščen samo en koprski čebelar, ki ima okrog 50 panjev, čeprav bi morali obvestiti vse," še pravi Kalister. Poleg tega čebelarji sumijo, da bi lahko bilo za pomor krivo tudi škropijo Rogor, ki se uporablja za škropljenje oljk. Gre za fosforni ester širokega spektra, ki je pri nas že nekaj let prepovedan, vendar ga domačini na črno uvažajo s Hrvaške, kjer ga je še vedno mogoče kupiti v prosti prodaji. Če se bo izkazalo, da je prav Rogor glavni krivec za pomor čebel na Primorskem, bodo pristojne inšpekcijske službe dolžne pojasniti, kako zanesljiv je njihov nadzor nad porabo različnih fitofarmacevtskih sredstev.
Slovenija se odreka Kranjski čebeli
Dokaz ignorantskega odnosa naše vlade do čebelarstva ni le zgodba z imidaklopridom, pač pa tudi odnos do avtohtone kranjske čebele. Čebelarska zveza Slovenije je že v začetku julija letos od ministra za kmetijstvo dr. Milana Pogačnika prejela dopis, v katerem jo obvešča, da so podpore kranjski čebeli umaknjene iz Programa razvoja podeželja 2004-2006. Le dva tedna pozneje je minister Pogačnik v Uradnem listu objavil seznam avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, na katerega so kot avtohtone pasme med drugim uvrščene drežniška koza, bovška ovca in lipicanski konj, izpuščena pa je kranjska čebela. V čebelarski zvezi se zato upravičeno sprašujejo, ali namerava Slovenija izpolniti obveze iz veljavne domače zakonodaje in pravice, ki si jih je pridržala v prilogi pristopne pogodbe k EU ali pa bo dopustila, da si našo pasmo prisvoji sosednja Avstrija.
(vedno je kakšna vlada kriva, samo podaniki nikdar)
Home
Pages: 1 
