Boštyxz wrote on 27.11.2010 at 21:05:54:

Ja...v sanjah.
Lahko le sanjam o tem, da bodo slabi izginili.....

Saj tudi ti nimaš načrta, ampak le vero.

Boštyxz wrote on 28.11.2010 at 16:37:18:


Nikoli.Zmaga dobrote nad zlim!!! Nikoli!! Lahko je dobro nikoli pa ne brez zla.Bošty ti živiš v utvarah!!

gape wrote on 27.11.2010 at 17:27:09:



hja kaj se da realno narest..
jaz mislim , da samo razumevanje osnov ekonomije lahko pripelje do boljsega vedenja politikov, posledicno zaradi pritiskov javnosti..
namreč ekonomija je veda, v kateri prebiva/obstaja/ se izvaja/aktivno uresnicuje največ zmot in nonsensov ...
in izvajanje teh neumnosti dela tako veliko škode.. Bogastvo se meče stran , zaradi neumnih odločitev..  kajti politik je politik, ni ekonomist.
Politiku je v interesu da bo naslednji mandat izvoljen in izvaja kratkorocno uspesne ukrepe, ki pa dolgorocno ugnabljajo ekonomijo in jo pogljablja v večjo luknjo

protekcionizem, subvencioniranje, reševanje bank, ali pa same osnove: primer razbite sipe, se sedaj zagovarja velik % ekonomistov, da je to dobro za gospodarstvo
ali pa recimo minmalna plača. Ta ukrep znižuje standard ljudi  ..

veliko bogastva se uničuje že samo zaradi napačne logike..kaj šele vsa korupcija

Rešuje se probleme tako, da tista skupina ljudi ki najbolj jamra, se ji ustreže, na račun vseh ostalih.. Vedno mora nekdo plačat za to kar se nekaterim ustreže.. Vsi ostali namreč plačamo.. In potem se nekje najde druga skupina ki je spet tako na slabem, da začne glasno opozarjat..

vedno se na račun določene interesne skupine oškoduje vse ostale..
en primer recimo iz subvencioniranja.. slišmo da bo država subvencionirala kmetijstvo.. vsem se nam zdi to uredu ?
v resnici se dela minus..

denar ki ga država namenja subvencioniranju ne pride iz nič, ampak mora priti iz privatnega sektorja, torej z večjimi davki(ali pa s pufanjem da smo aktualni, in tako noben ne jamra, sam pufi se delajo, politiki so izvoljeni, čez x let pa ugotovimo da delamo sam da obresti odplačujemo - to je za drugo temo)..

torej država potem subvencionira kmete. ampak koga subvencionirat?So potem neki kriteriji in stroški, pa se zgodi da pride ta denar v roke nesposobnih kmetov ki negospodarno delajo z denarjem, ali kakšen klientalizem, ali se ga pa se malo pokrade..

tudi če ne bi bilo korupcije, je denar ki ga usmerja država, ta denar ni nikoli tako efektivno uporabljen, kot je uporabljen denar ki ga usmerja free market kapitalizem..Kajti če ne bi vzel privatnemu sektorju denar v obliki davkov , za subvencijo, bi privatni sektor lahko sam vlagal v kmetijstvo.. Vlagal bi samo, če bi bilo profitabilno, in vlagal bi v kmete, ki so najboljši.. Seveda bo vsak investitor dobro preštudiral kam bo dal kapital, kajti nosi riziko, da mu naložba propade. Na drugi strani država vlaga manj profitabilno, ne preštudira zadeve tako temeljito , saj ni njihov denar(poleg tega da se ga krade/klientalizem) .Včasih operira z denarjem celo NEprofitabilno (kar je stran vrženo bogastvo).
Država prisili kapital, da ustreže interesni skupini, na račun škode vseh.To je vmešavanje države v kapitalizem, kjer se ne bi smela vmešavat in tako negirajo smisel kapitalizma, torej to potem sploh ni kapitalizem ,ampak kvajsvem socializem, ki dela minus v kapitalizmu.. slab ugled dobi pa kapitalizem

Vprašanje se poraja, kaj pa če investitorji sami od sebe ne vložijo denarja v kmetijstvo ?
Seveda bo obstajal razlog da ga ne vložijo. Če ni profita, ne bodo vlagal. Kar pomeni da kmetje niso dovolj sposobni ali pa ni prave gospodarske/politične klime za kmetijstvo..
Če bo investitor videl, da se ne splača vlagat v kmetijstvo, se bo pač hrano uvažalo, kajti nekje v drugi državi je nekdo, ki bolj profitabilno dela hrano, in tako vsi manj plačujemo za to hrano, in s tem imamo presežek denarja, da kupimo naprimer obleko(in tako profitira se krojac,ki je upajmo pri nas:) .. Z subvencijami se največkrat subvencionira manjprofitabilno pridelavo hrane, kar je stran vrženo bogastvo... Ker je pridelava hrane manj profitabilna je hrana dražja, in tako plačujemo več za hrano in tako ostane manj za krojača , kajti pri manjprofitabilni pridelavi hrane se izgublja bogastvo..
tukaj mogoče zraven omeniti še protekcionizem, recimo ščitenje domače industrije .. vsak ščiti svoje, in so vsi skupaj za to na slabšem.. če bi gledali kot da smo vsi en narod, bi se dalo pokazati da protekcionizem na račun ščitenih oškoduje vse ostale prebivalce..

Quote:

Bošti...
Od kje pa tebi takšni zaupni podatki ?
Jaz nič ne opažam, da se slabo transformira v dobro.....

Tega "konca", pa se najverjetneje ne bomo včakali.

miha- wrote on 30.11.2010 at 13:17:51:

kaj se da realno narest?
ne najdem da si napisu ...

gape wrote on 01.12.2010 at 12:59:47:


Po moje da vsak dela dobro zase v skladu z zavestjo, da dela hkrat za dobro vseh. Ne moremo  računat na to, da je mogoče odgovornost  nad skupnim dobrim prepuščat komurkoli, ker nimamo nobenega jamstva, da svojih nadzornih pooblastil ne bodo zlorabli za delanje dobrega zgolj zase. Vsi nadzorni mehanizmi so zdaj nastavljeni na fiktivno pričakovanje, da v sistemu obstajaja nek prazen prostor, ki naj bi ga zapolnjevali tisti, ki  poosebljajo skupno dobro, nekakšna aristokratsko/razsvetljna elita, in v katere bi bilo treba investirat brezpogojno zaupanje, da se bomo lahko znotraj svojih fiktivnih (protkecionističnih) vrtičkov brigali zgolj zase. Ta čredni nagon se po moje vleče pri nas še iz fevdalnih časov, saj smo imeli prekratko meščansko/liberalno obdobje in se je izživljal  preko revolucinarno razvetljene partije, ki je kot 'avandgarda' zapolnila prazen prostor gospodarja, ki po očerovsko skrbi za skupno dobro vseh. Siptomatično je, kako vedno znova ihtavo tolčemo po vsakokratnih (in tudi po preteklih) elitah, po moje prav zato, ker vanje prav bolestno zmeraj znova vlagamo nesorazmerna velika etične vložke prav zato, da bi se še naprej lahko brigali zgolj za lastno dobro.  Pač nismo  sposobni razvit čuta za splošno dobro pri etičnem delovanju vsakega posameznika, zato tudi ne uspemo razvit  ekonomskega in politčnega mehnizma/sistema, ki bi sproti in brez 'šuma' prevajal dobro posamaznika v skupno dobro in obratno.        

Petra. wrote on 01.12.2010 at 15:20:29:



Seveda.

Vendar , tega časa za odločitev je (bilo) dovolj .

Nekaj malega/kratkega časa nam je še ostalo .

Žal Ni vse dobro , ker Ni vse koristno .

Koristno = dobro, nekoristno = slabo/zanič/škodljivo .

Good = Positive, bad = negative

Dobroodločitveni pozdrav iz Slovenskih dobrav, čaw .