Vrtnica wrote on 22.03.2011 at 15:29:48:Uf, kako zelo bi jaz rada, da se um podredi srčnemu razumu. Pa ne gre naprej in ne gre. Rabim spremembo, ker vem, da trenutno res trpim v the razmerah.
Včasih mah kaj včasih, 80 ali 90% svojega življenja trenutno si želim, da bi kar odšla. Spakirala kufre, pa nekam šla. Doživela življenje. Ker sem bila rojena za več, kot trenutno dajem. Imam en kup izgovorov, zbledele spomine in neizživete sanje.
Pa najhuje je, ko vem, kaj hočem, ampak se kar nekako bojim odziva okolice, svojih najbližjih. Očitno ne stojim za tem s svojim srcem 100%.
Pa še huje je, ker se o tem sprašujem že krepko čez 3 leta sedaj in vem, da če nečesa ne ukrenem se mi bo zmešalo.
Delček sem že spremenila in lahko rečem, da je bila najboljša poteza v življenju, a za dokončanje tega potrebujem nadaljevanje zgodbe.
A se kdo včasih zaloti, da se na vsake toliko popolnoma izgubi, pade v malodušje in ker je za povrhu vsega še sam, se mu zdi, da ni izhoda. Lahko si pozitiven, seveda, ampak jaz sem že malo sita tega prilagajanja drugim. Rada bi kaj naredila zase, včasih sem bila tako pogumna, storila sem kar sem čutila, da je prav v srcu, sedaj pa me je kar nekaj blokiralo in dejansko sem postalo eno izolirano bitje.
Pa včasih si rečem: Pismo, pa toliko si obetala!
Ok, ne želim zvenet dolgočasno, ampak kaj storiš, če ti malo, res malo manjka, pa bi spakiral kufre za naslednji dan, odšel nekam v svet in se ne vrnil več nazaj?
Ok, ali pa zgolj zavrtel cifro ali dve in končno sprejel neko priložnost, ki je once in a lifetime?
A se udaš v staro življenje, pa potlačiš, greš naprej ali primeš usodo v svoje roke in tvegaš vse ali nič?
Pa kako samemu sebi dopoveš, da si tega vreden, da si zaupaš. Da teni sram uresničiti svojih sanj?
Ker dragi moji, tole moje življenje sedaj je vse prej kot tisto, ki ga ja ta in ta oseba s tem in tem priimkom sanjala ko je bila ne le majhna deklica amapk do predkratkim 4leta nazaj mlada dama.
Se da stopiti svoji usodi nasproti, tudi, ko si že zamudil, morda, en vlak?
How to break free?
Verjetno še stvari v tebi niso dovolj dozorele, zato se nikar ne prenagli. Nič ni zamujeno, naslednji vlak boš zagotovo ujela, če boš pripravljena in jasno vedela uro njegovega odhoda. Sicer pa spreminjanje in iskanje novega okolja nam nič ne doprinese, če ne uredimo vse zadeve pri sebi, le povečamo jih in navidezen pritisk okolice se le stopnjuje in resnično postane neznosen.
Mislim, da je zdaj čas, da začneš iskati v sebi, pri sebi in ne nekje v tujih krajih. Začni iskati v sebi in se ukvarjati s srčnem razumom, sebično ljubezen zamenjaj za nesebično, nepotrpežljivost zamenjaj za potrpežljivost, lenobo zamenjaj za voljo, naivnost zamenjaj za modrost, razuzdanost zamenjaj za skromnost, egoizem zamenjaj za ponižnost srca, trdosrčnost zamenjaj za usmiljenje, laž za resnico, krivičnost za poštenje; glej, če ti vsaj nekaj od tega uspe in kar ti še ne uspe, se z dobro voljo trudiš uresničiti, potem si že na najboljši življenski poti, katera je edina vredna slave in ne materialne kariere svetnih neumnosti.
Svetne kariere so prazne, mrtve in puščajo krvavo pot za seboj, le srčna kariera je polna življenja, katera pot je polna nesebične ljubezni, ki na svoji poti vse oživlja in daje življenje.
Zato nikar ne hiti v svet, kajti povsod in kamorkoli boš odšla boš tujec, če ne boš pripravljena dovolj, bo zate drugje postalo še težje kot doma. Mislim, da je doma tudi dovolj možnosti, da človek s svojo marljivostjo, poštenostjo in ljubeznijo lahko uspe. Kot otroci smo verjetno vsi sanjali o stvareh, ki bi jih imeli radi, a kaj ko zrel človek mora znati razbrati realnost iz teh sanj in hoditi po poti spoznane resnice.
Usoda je v tvojih rokah in sama si jo krojiš, če hočeš spremeniti usodo preteklosti, moraš spremeniti dejanja iz preteklosti in tvoja prihodnost bo spremenjena preteklost. Le pogumno naprej, a vedno stori to, kar bi storilo srce in ne glava.
Pa lep pozdrav.
Home
Pages: 
(Read 1789999 times)
