M.L.
|
nadaljevanje....
Dan (ali dva) potem
Nekateri ob prehodu Zemlje na višjo energetsko raven napovedujejo tri dni teme. “Pravijo, da se Zemlja tri dni ne bo vrtela okrog svoje osi in podobne bizarne stvari,” se čudi Rachele. Po njegovem mnenju gre za nesporazum okrog starodavne prerokbe, ki pravi, da takrat tri dni ne bo ne dan ne noč. “To pomeni, da se bo polarnost elektromagnetnega polja 20., 21. in 22. decembra delno porušila. Polariteta severnega in južnega pola bo zelo šibka. In medtem ko bo to imelo dolgoročne posledice, bo sonce še vedno vzšlo na vzhodu in zašlo na zahodu.”
Rachele ne napoveduje večjih katastrof v prometu, čeprav bodo določene naprave pod udarom. “Letala ne bodo padala z neba, le kak pilot bo moral ročno pristati. Opazili pa bomo, da bo naša zavest višja, moč misli in čustev pa pomnožena. Če vstopamo v to izkušnjo z veliko veselja in sočutja, se bosta veselje in sočutje pomnožila. Če pa vstopamo z veliko strahu, bo prehod zastrašujoč.”
Veliko ljudi zanimajo le njihove vsakodnevne obveznosti in so popolnoma ujeti v materialni svet. Preveč zaposleni so, da bi se ukvarjali sami s sabo, kaj šele z energijo planeta. Za te ljudi bodo omenjeni dnevi v decembru minili povsem običajno. Posel kot po navadi, pač. V resnici pa se bo tudi zanje spremenilo zelo veliko, kar bo večina dojela šele kasneje. “Vedno teže bodo živeli, če se ne bodo pripravljeni spremeniti. Tisti pa, ki delajo na sebi in si prizadevajo za mir ter želijo delovati v skladu s svojim višjim jazom, bodo občutili globok notranji premik. Zdelo se jim bo, kot da je njihova višja zavest postala prevladujoča realnost na Zemlji. Občutili bodo, da so trdno na svoji poti,” zagotavlja Rachele.
Praktični napotki za preživetje
Večina naprednih ljudi že zdaj vibrira s frekvenco četrte gostote ali višje, in končno bo z njimi v sozvočju tudi planet, verjame ameriški mistik. Zato je s svojimi vodniki – praktičen kot je – pripravil seznam stvari, ki jih bo moral v bodoče na svoji listi odkljukati vsak tisti, ki bo želel dostojno preživeti čas velikih sprememb. V prihodnjih letih naj bi se namreč radikalno spremenili praktično vsi vidiki življenja: tresli se bodo politični, ekonomski in družbeni sistemi, in preden se novi svet rodi, bo zelo hudo, opozarja Rachele. “Vendar, bolj ko bomo sprejemali višje frekvence, bolj nam bo jasno, da smo mogočna, kreativna duhovna bitja. Pri tem imamo na razpolago več pomoči kot kadarkoli, tudi od bitij drugih dimenzij. Mnoga ta bitja so že inkarnirana v človeških telesih in jim po navadi pravimo indigo, mavrični in kristalni otroci. Zelo vznemirljivi časi, zares.”
Rachelejevi vodniki iz ptičje perspektive (oziroma iz 12. dimenzije) napovedujejo sledeče: največji izziv na Zemlji bo pridelava hrane v spremenjenih klimatskih razmerah. Kot povsod po svetu bo tudi na naših koncih razpon med najvišjimi in najnižjimi temperaturami vse večji. Vse več bo suš in poplav. Nekatere zime bodo zelo hude, spet druge izjemno mile. Možno je tudi več ekstremov v istem letu, na primer nekaj mesecev brez dežja in snega, potem pa dva tedna neprestanega deževja oziroma sneženja. To bo predstavljalo velik izziv za pridelovalce hrane. Spet bodo aktualni kolobarjenje, permakultura, rastlinjaki, semenske banke itd. “Pomembno se je vprašati, kje živite in kje raste vaša hrana,” poudarja Rachele. “Tudi zaradi ekonomskih sprememb, saj je pričakovati motnje v globalnem transportu. Nujno se bo zanašati drug na drugega in na bližnje kmetovalce ter poskrbeti za lastne vire energije in pitne vode.”
Vse, ki živijo na obrežjih rek in morij, naj bi v prihodnjih letih doletela vsaj ena velika poplava. Nevihte bodo veliko bolj intenzivne, zato bo bivališča treba prilagoditi občasnim močnim vetrovom. Najboljši kraji za nakup zemlje in gojenje lastnih pridelkov so med 300 do 900 metri nadmorske višine, stran od morskega obrežja, ampak ne previsoko v gorah. Južna ali vzhodna lega zagotavljata daljše rodno obdobje.
Namenske skupnosti
Sal Rachele v svojih knjigah veliko piše o t. i. namenskih skupnostih: kako jih ustanoviti in voditi ter kakšni problemi se lahko tam pojavljajo. Meni, da je najlažji način, kako preživeti ekonomske nevšečnosti prihodnjih let, združevanje v samozadostne duhovne skupnosti. Gojiti svojo hrano, poskrbeti za lasten vir pitne vode in si priskrbeti zaloge hrane vsaj za leto dni vnaprej (v primeru slabih obdobij, ko zemlja ne bo obrodila) – to so Rachelejeva zlata pravila za življenje v “četrti dimenziji” (čeprav je neki poslušalec protestiral, da nas pošilja nazaj v kameno dobo). Omenja še mrežo lokalnih kmetov, blagovno menjavo in lastne elektrarne – ponos vsake namenske skupnosti. Tehnologija naj bi preživela spremembe, vendar ne v takem obsegu (in s tako obsedenostjo ljudi) kot doslej. Drugačno razmišljanje naj bi pritegnilo tudi drugačne tehnologije, predvsem pa naj bi se začela masovna proizvodnja tistih avtomobilov in drugih energetsko varčnih naprav, katerih razvoj so doslej zavirali razni lobiji (pa tudi prenizka človekova zavest).
“Zakaj bo prišlo do težav z oskrbo?” razmišlja Rachele. “Konec koncev živimo v vesolju neskončnega obilja, in z razvojem nove dobe se bo vse več ljudi povezalo s tem virom. Trenutni ekonomski sistem pa je v popolnem nasprotju z višjimi duhovnimi principi, zato mora propasti, saj temelji na filozofiji pomanjkanja. Približno 80 do 90 odstotkov ljudi verjame v pomanjkanje. Njihovi predniki so od zore do mraka delali za golo preživetje. Ti programi so zariti globoko v njihove celice. Dve od temeljih negativnih prepričanj sta: življenje je borba in ni dovolj dobrin za vse. Vse dokler ti programi delujejo v naši podzavesti, jih projiciramo tudi v zunanji svet.”
Komune niso več v modi
“Zanimivo, zadnja tri poletja sem preživel v namenski skupnosti na severovzhodu ZDA,” pripoveduje Rachele. “Verjetno pa tam ne bom več živel, saj ne čutim, da bi bila zavest skupine taka, kot jo želim ustvarjati jaz. Vsi imamo svobodno voljo in ne morem drugim vsiljevati sprememb. Lahko sem le primer, kako se živi, in prepričan sem, da bom k sebi pritegnil druge ljudi, ki bodo delili moje poglede.” Omeni novo skupnost v zahodni Romuniji, ki jo je obiskal pred kratkim in mu je bila zelo všeč. “Proučujem različne načine upravljanja in opazujem, kako se v določeni skupnosti počutim. Na tem planetu trenutno ni strokovnjaka, ki bi vedel vse o namenskih skupnostih. Te skupnosti so še v razvoju. Nekatere so zelo znane, na primer Findhorn na Škotskem ali Damahur v Italji, ampak prepričan sem, da imajo tudi oni probleme s svojim egom.”
Vprašanje je le, kako se s težavami soočiti, meni Rachele. Zato so nekatere novodobne skupnosti zelo uspešne, v drugih pa je veliko trenj. Čas je, da presežemo ego in zaživimo v resnični enosti – prepleteni in soodvisni, vendar z možnostjo svojega zasebnega prostora in individualnosti, meni Američan, ki ni pristaš komun, kjer je vse skupno. Zasebni prostor je zelo pomemben in človek bi moral imeti tudi v skupnosti možnost svobodne odločitve, katera področja svojega življenja bo delil z drugimi in katera ne. Namenska skupnost je torej nekakšna “srečna” točka med komuno in izolacijo.
ALJA TASI
Pa lep pozdrav.
|