Navedla bom dvoje sanje, ki sem jih sanjala v krajšem razmiku in se po moje nekje povezujejo.

OČETOVO SORODSTVO

Izgleda, kot da živim s staršema (v realnosti že zelo dolgo ne več). V sanjah vidim svoj zimski plašč iz realnosti in mati izjavi, da tega plašča ne morem nositi vso zimo, da ima tega dovolj in da mi gre kupiti drug plašč. Hkrati našteje še nekaj drugih stvari, ki naj bi jih nabavila. Scena je nekako tesnobna. V sanjah naj bi bilo Silvestrovo in pričakovala sem, da bomo praznovali skupaj. Materina odločitev za odhod po nakupih je v popolnem nasprotju s tem, kakšno naj bi bilo vzdušje pred novim letom, okupiranost z nekim nepomembnim plaščem, ko bi morali ustvariti toplino doma. Občutim bolečino odtujenosti, skoraj nesorazmerno s težo dogodka. Materi skušam dopovedati, da ne rabim nobenega novega plašča, sploh pa ne bi nosila nečesa, kar mi je nekdo drug izbral, tudi druge stvari, ki naj bi jih nabavila, so skrajno banalne in nepotrebne. Dopovedujem ji, da je novo leto in da bi morali biti skupaj. Sploh me ne posluša in odide. Oče me sicer razume, ampak ne verjame, da lahko tukaj kaj naredi. V sanjah se mati sicer vrne v stanovanje pred novim letom, ne vem, zakaj, ampak se v nadaljevanju več ne pojavlja.  V nadaljevanju sem v veliki veži, ki nekako povezuje naše stanovanje in stanovanje soseda (bivalno okolje je nekoliko nenavadno). V veži je miza, na kateri je pripravljena hrana. Kot da bi nekdo hotel, da jo odnesemo. Ugibam, če je namenjena našemu staremu sosedu, ki leži na postelji v sosednjem stanovanju, kjer vidim naslonjene bergle, kar podkrepi mojo domnevo, da je potreben pomoči. Vprašam še očeta, kaj misli. Tudi on domneva, da je ta hrana za soseda. Odnesem jo v sosedovo stanovanje. Poleg njegove sobe so v sosednji sobi številni drugi ljudje, ki prav tako skrbijo za njegovo prehranjevanje in se jim zdi samoumevno, da tudi jaz prispevam svoje. V veži se nato pojavi še več hrane – vem, da jo bom nosila sosedu. Nadaljevanje sanj se še vedno nanaša na tega starega soseda. Izgleda, da je umrl ali pa je huje bolan, kakorkoli, stanje tega soseda je vzrok, da se zbere vse očetovo sorodstvo v hiši, v kateri je odraščal. Vizualno ta domnevna očetova rojstna hiša sicer izgleda kot sosednja hiša v realnosti.  Ogromno ljudi, mojih sorodnikov prihaja. En tak izjemno topel občutek me obide – težko opisati – kot da bi srečal izjemno dragega prijatelja po neskončno dolgih letih. In pa občutek ljubeče povezanosti. Prihaja še in še sorodnikov, veliko jih ne poznam ali se jih ne spomnim. Zagledam svojo starejšo sestrično (po očetovi sestri) in sklenem, da jo bom vprašala, kaj se je dogajalo v otroštvu najinih staršev. Dve starejši teti, katerih se sicer ne spomnim, pristopita k meni in dojenčku, ki ga imam v naročju in nekaj pomodrujeta o rasti zobk. Nato spoznam dekle, prav tako z dojenčkom v naročju, ki se je izgleda primožila v to sorodstvo, prišla je iz drugega okolja. Medtem ko se z njo pogovarjam, me nekdo lahno, ljubeče boža po laseh. Obrnem se in zagledam moža tega dekleta (v sanjah mi je očitno jasno, da je to njen mož), ki se mi prijateljsko nasmehne – kot nekdo, ki me že zelo dolgo pozna in je vesel srečanja z mano. Iz konteksta je jasno, da se me spomni in me pozna, prepričana sem, da ga tudi jaz poznam iz otroštva. Gledam obraz tega odraslega moškega in brskam po spominu za ljudmi, ki se jih spomnim iz otroštva in skušam najti vez med temi spomini in zdaj spremenjenim, odraslim obrazom.

Vtisi: glede na vsebino sanj zadnje mesece sem pričakovala, da se bodo sanje razvile do teh vsebin. Svojega sorodstva (z izjemo ene umrle sestrične) pred rojstvom svojega otroka nisem nikoli sanjala. V nekaj mesecih sem obdelala v sanjah vse, kar je mogoče obdelati. Po rojstni hiši moje matere in njenem sorodstvu, je logično, da sem zdaj sanjala še rojstno hišo očeta in še njegovo sorodstvo. S to razliko, da sem po materini strani obdelala skoraj vsako osebo posebej, pri očetu pa se mi pojavijo vsi naenkrat, v eni sami hiši.

V teh sanjah je ogromno za razlagat, ampak na kratko -gre pač za potrebo (zaradi novih okoliščin), da nekako ponovno ovrednotim svoje korenine. V sanjah so tri bivališča: v enem je vzdušje boleče odtujenosti, v drugem hranjenje betežnega soseda in v tretjem topel občutek povezanosti. Vez je stari sosed. Za to si moram še vzeti čas, da predelam.



URUGVAJEC


Sem v dnevni sobi bloka, v katerem sem odraščala. Z mano so hčerka, moja mati in moški srednjih let, ki naj bi bil iz Urugvaja. Urugvajec pripoveduje neko zgodbo, ki je povezana z nečim, kar sem prej govorila. Na nek način potrjuje neko mojo domnevo ali tezo. Omenjena sta Paragvaj in Ljubljana – pogovor se vrti okrog lokacije Ljubljane, ampak se ne spomnim zgodbe. Z zanimanjem opazujem obraz Urugvajca, na katerem vidim sledi dveh ras – bele in indijanske. Ima belo polt, ampak poteze so indijanske, lasje so pa črni, divji.

Nato se spomnim, da gre moja hčerka naslednji teden v prvi razred osnovne šole (kar nima zveze ne z realnostjo ne s trenutnim šolskim obdobjem). Obupano omenim, da smo na to pozabili in da nismo nabavili nobene opreme. Mati mi reče, naj ne paničarim in da je vse v redu. Pomislim, da to ni res, ampak nekako mi deluje njen glas pomirjujoče, prepričano vase. Urugvajec pritrdi moji materi in mi skuša spet s svojim primerom nekaj povedati.

Vtisi: zanimiv je motiv moje matere, ki se je kar naenkrat v nizu mojih sanj spremenil. Postal je drug aspekt. Do sedaj namreč ni nikoli deloval kot glas razuma in pomiritve. Ta aspekt ni moja realna mati, kvečjemu njeno nasprotje.

Urugvajec me spominja na afriške vrača v sanjah o Gani in na sanje o očetovem sorodstvu, kjer prav tako zrem odraslemu moškemu v obraz.

Ponavlja se mi tudi skrb za hčerko, ki je očitno v budnem stanju ne opazim, izgleda da mi to seka ven v sanjah. V teh sanjah je sicer moja reakcija vzpodbujena z nekim zelo banalnim dogodkom v budnem stanju. Šlo je za čisto tehnične zadeve, kjer sem preveč burno reagirala, namesto da bi delovala umirjeno in trezno. In sem se tega tudi zavedla.

Nekaj bi še dodal.

Pred kakim letom sem že po nekaj deset straneh prenehal brati freudovo interpretacijo sanj; skozi prebrano me je začela begati misel, kako hudiča sanje izbirajo simbole. Zadnjo leto sem bolj nezavedno kot zavedno bil na to pozoren in ugotavljal, da jih izbirajo glede na časovno bližino in glede na vsebino, ki je primerna za duhovno vsebino ali zgodbo, ki jo sanje prikazujejo. Domnevam, da so sanje uporabile like širše družine zato, ker jih uporabljaš in ne samo zato, ker bi sanje želele o teh likih kaj povedati. Definitivnmo so pa tako sanje kot simboli večplastni, zato je v teh sanjah verjetno še več duhovne vsebine, kot sem je opazil jaz. O družinskih nezavednih vsebinah lahko največ vidiš sama, ker si v tistem okolju globoko prisotna. Obstaja pa možnost, da določene like nezavedno vidi drugače ali vsaj širše, kot jih vidiš ti na zavestni ravni, zato je način, kako sanje prikazujejo simbole po svoje spet zelo zanimiv. So sanje pri določenih likih uporabile tvojo subjektivno vsebino, tvoje projekcije ali objektivno zaznavajo drugačno realnost od tvoje zavesti !? Po navadi je tako, da bližje kot ti je človek, bolj so sanje objektivne. Verjetno zato, ker ima nezavedno več možnosti za percepcijo in imajo nezavedne projekcije manj vpliva.

Hvala za odgovore. Nekje ne znam točno ovrednotiti teh sanj. Ne vem, kaj točno me bega. Nekaj je še zadaj. Mislim, da se bom morala še vrniti k sanjam, da bom lahko ustrezno odgovorila.

Današnje sanje so me spomnile ne nekatere motive iz teh prejšnjih sanj.

SPECIALCI

Sem v svojem stanovanju iz realnosti. Skozi balkonska vrata vidim balkonska vrata soseda v sosednjem bloku. Skoznje zre v moje stanovanje nekaj moških, dva, mogoče več. Vsakič, ko pogledam, zrejo direktno vame. To se mi zdi sumljivo, mogoče nevarno, ne počutim se dobro. V mojem stanovanju so štirje moški/fantje. V sanjah to izgleda samoumevno, kot da spadajo tja. Povem jim za sosednje stanovanje, iz katerega zrejo k nam. Pogledajo tudi sami in nato se odločijo za akcijo. Vzamejo orožje - vsak ima svoj poseben način oboroževanja, jaz pa sem presenečena, da so tako dobro oboroženi. Nekateri izgledajo kot specialci. Njihov odziv mi da močan občutek varnosti.

Nato smo vsi skupaj pred bloki kot del širše množice. Izkaže se, da so tisti moški v sosednjem stanovanju imeli pomembno nalogo obveščanja javnosti. Najpomembnejši je velik, močan možakar indijanskega videza, ki je ravnokar prišel z mednarodne konference o okoljskih spremembah. Izgleda, da bo govora o svetovni kataklizmi in da smo del pomembnega procesa. Malo se počutim krivo, ker sem svoje specialce skoraj pripravila v oborožen spopad, ampak izgleda, da mi ne zamerijo in da so bili dovolj modri, da so pravočasno ocenili situacijo. Pripravljajo se na sodelovanje z moškimi iz sosednjega bloka.

Vtisi: edina asociacija na te sanje je drobec, ki sem ga mimogrede ujela včeraj po poročilih. Znanstveniki naj bi na neki mednarodni konferenci opozorili, da gre zares, da moramo takoj začeti z akcijo glede okoljskih sprememb. Začela sem razmišljati o potrošniškem načinu življenja in prišla do reklam. Razmišljala sem, da se večina reklam, s katerimi nas bombardirajo, nanaša na izdelke, ki so zelo škodljivi za okolje in da je to začaran krog. Potem pa so moje sanje proizvedle specialce. Spet se pojavi mož z indijanskimi potezami. Spet se pojavi zrenje. In sosedstvo. Motiv srečanja po dolgih letih, zrenja in sosedstva - vse v enem paketu, se mi je pojavil še v nekaterih drugih sanjah.

Quote:

Jest sem sicer obupal, da si znam razložit še svoje sanje, kaj šele, da bi se spuščal v razlage kakšnih drugih. mi je pa postal zanimiv zadnje čase koncept zrenja, pogleda in to ne samo kot atributa družbenega odnosa in razmerja moči, ampak celo kot nekaj kar bistveno strukturira svet in je kot tak tudi podlaga vsaki akciji.

V tvojih sanjah gredo nato specialci takoj v akcijo, spodbudi pa jih tvoj pogled. Tu pride do srečanja, ne do spopada in sicer zaradi avtonomije, ki jo imajo, kljub svoji "specialnosti", ko se srečajo z gospodom ki obvešča javnost (torej se ti zdi pomembna javnost akcije), za katerim stoji stabilen pogled na okolje indijanca z okoljske konference.  Zadnje je ponavljajoče v tvojih sanjah, se mi zdi da indijance povezuješ z nekim drugačnim razmerjem in pa bližina oz. vsaj sorodnost pogledov, ki jih najdeš v sosedstvu, v ljudjeh v tvoji okolici. Optimistično. (Btw. ravno sem bral, kako je k propadu Mayevske civilizacije prispeval njihov netrajnostni odnos do okolja. Jared Diamond: Collapse)

bp

Quote:


Indijanec v sanjah predstavlja tvoje poglede na svet, oziroma na tvojo ideologijo, ki si jo sama razvila. Glede na to, da je to lik indijanca, kaže na to, da ideologija oziroma tvoj pogled na svet ni v skladu z javnim mnenjem oziroma s prepričanji in pogledi povprečnega človeka ali pa trenutno vladajoče ideologije oziroma stanje kolektivnega zavednega (ne mislim na trende v politiki, kjer med strankami praktično ni več razlik, tam je še samo boj za interese ali pa še huje, plitko navijanje za naše in sovraštvo do drugih). Indijanec in druščina zrejo s sosednjega bloka v tvoje stanovanje. Ta tvoj pogled na svet, je skregan z nekim drugim pogledom na svet. Ti dovoljuješ poglede v tvojo intimo. Primer: na forum pišeš svoje sanje, kar je nekaj najintimnejšega, kar človek lahko naredi. S takimi in podobnimi potezami sprovociraš svoj del, ki hoče braniti to, kar je primerno in olikano ali pa vsaj obstoječe stanje (kar se verjetno nanaša tudi na širše družinsko okolje). Tvoj "primerni" del aktivira zaščitnike, specialce, da posredujejo. Nato posreduje nek tvoj del, ki te opozori, da namen gledanja v tvojo intimo ni vojerstvo, naslajanje nad gledanjem tvoje intime, ampak je koristno in potrebno, saj je duh časa tako umazan, da je umazal tudi okolje.
Je pa v sanjah tako, da specialci bivajo v tvojem stanovanju, indijanec in druščina v tvojo stanovanje zgleda zaenkrat še nimajo dostopa. Tisto, kar čutiš, da je avtentično, je pri tebi še vedno podrejeno obrambi in zaščiti in vzdrževanju obstoječega stanja. So pa ti aspekti začeli med sabo sodelovati, kar je velik napredek in notranje verjetno lažje dihaš, kot si pred časom.



Naravna težnja vsakega človeka je, da poskuša s svojimi vrednotami vplivati na drugo osebo. Ti motivi so lahko različni, lahko so primitivni v smislu zaščite npr. statusa, lahko so potrebni, v smislu raznorazne zaščite, lahko so pa modri, če svoje vrednote poznamo in smo do njih prišli s trudom. Vrednote imajo verjetno različne vrednosti in so lahko tudi precej relativne. Če veš, da je kaka tvoja vrednota kvalitetnejša in primernejša od neke druge je verjetno etično, da poskušaš na drugega človeka vplivati. Reklame pa so namenjene prodaji za vsako ceno.... Te reklame so zbudile neko tvojo notranjo zgodbo, oziroma so sprovocirale tvoje nezavedno, ki ti je dalo te lepe in pomembne sanje.

Verjetno se pogosto dogaja, da je pri tebi skrb emocija, ki neadekvatno aktivira specialce. Ampak tu je prišlo do premikov. Zaslužen je indijanec .

Quote:


Men je tukej zanimiv lik tega starega soseda, vezni člen med odtujenostjo in povezanostjo. To verjetno ni nek realen človek? A zares obstaja, al se pojavlja samo v sanjah? On je star, bolan, skrbite za njegovo hrano. Ta skrb za njega se mi zdi nekej posebnega. Obilje hrane. Obilje skrbi. Obilje neke povezanosti in fizične navzočnosti in podpore.
Po eni strani me to darovanje hrane asociira na darovanje učitelju al pa skrb za kakega starega modreca, ki so mu nosli pred votlino hrano, on pa je v povrnitev molil zanje in za dobro človeštva. (Dala si pozornost delu sebe, ki je povezan s koreninami in v povrnitev dobila uvid.)
Po drugi strani gre mogoče zgolj za starega človeka in neko tradicionalno izražanje sočutja in naklonjenosti prek hrane (izjemno sočutje in skrb za njega v sanjah nimajo nekega drugega razloga, kot to, v kakšnem stanju je), ki umira in je mogoče njegovo stanje poanta zadeve.
Ker zbranost sorodstva spominja na povezanost družine ob prelomnih dogodkih, sploh ob smrti in pogrebu. Na nek način se takrat meje med tem in onim svetom stanjšajo. In gre za bolj bistvene stvari, kot je obleka, za vsebino. Po eni strani je tud telo obleka, in ko ga odvržeš, ostane vsebina. In ko je nekdo od bližnjih bolan ali pa umre, na nek način ni tolk pomembno, kolk si star in kakšen si, kako živiš in kaj delaš. Bistveno je, da si živ, da si tam, tako kot drugi in da si del družine, da čutiš z njimi. Ne sodijo te, ne sodiš tolk strogo. (Oz sodijo/sodiš tk zmerej, ampak to ne spremeni čist ničesar.) Pašeš zraven oz kakršenkoli si, sodiš zraven. To je tvoje mesto. Po krvi. Vedno bo. Nič ti ne pripada bolj, kot sorodstvo. In ker je tvoje mesto določeno in neodtujivo, situacija pa mejna, lahko običajne reakcije, ki jih imaš o sebi ali ob ljudeh sicer, položiš za trenutek na stran in posežeš globlje. In najdeš drugačne stvari, kot jih najdeš ponavadi.

Ko da si skozi sanje presegla konflikte glede družine, ki si jih obdelovala. Nekemu staremu in bolnemu delu si posvetila pozornost. Nekej starega je umrlo. To si počastila. Nekej zelo modrega v tebi ti je dalo priložnost, da narediš uno pravo darovanje in neko stvar zaključiš. Tisto, kar si ob tem odkrila, oz je ostalo, je povezanost. Ljubezen. Skrb. Bližina.

Ne vem, če sem razumljiva. Men se zdijo to zelo globoke sanje.
In mogoče sploh ni nujno, da sanje govorijo o sorodstvu. Mogoče govorijo o tebi ali o nasplošno ljudeh. ali odnosu, ki ga imaš do sebe ali ljudi. Da si presegla privzgojeno odtujenost in si začutila povezanost, ki temelji na globljih stvareh. Ne vem, na kak način in kako, ampak vstop v to in bistven sprožilec pri tem mi izgleda prav altruizem, sočutje, skrb in ljubezen.

tole je rekel murileon, pa se mi zdi dobro
Quote:

men se sicer zdi, da se indijanec pojavlja bolj ob tvoji mami. pri očetu se v sanjah pojavlja nekako sposobnost razumevanja (in po njegovem sorodstvu sočutje in ljubezen). Od vsakega starša dobiš nekej. In četud mogoče pri staršu ta lastnost izgleda rušilna, se lahko v tebi, ko jo prevzameš, njena namembnost spremeni v nekej zelo ustvarjalnega.

murileon wrote on 11.03.2009 at 14:13:28:


Glede na občutke in sceno v sanjah bi rekla, da očetovo sorodstvo predstavlja širše okolje in pa povezavo z nekaterimi mojimi aspekti, ki jih je prekril, potlačil tok časa, se pa zdaj spet prebujajo. Materino sorodstvo v mojih sanjah pa dejansko predstavlja ožje, družinsko/sorodstveno okolje in tudi nekatere moje boleče točke, ki so prekrile nekoč ustvarjalni del osebnosti.  Očetovo sorodstvo zame ni bilo nikoli problematično, zato lažje simbolizira neko odprtost in izhod. Kot simbol širšega okolja, v katerem sem nekaj časa odraščala, mi dejansko lahko pooseblja občutek povezanosti in pripadnosti.

Značilnosti mojih staršev, njuna medosebna dinamika in njun vpliv name so mi znani. V najinem odnosu s partnerjem je pomembno predvsem tisto, kar sva oba uspela preseči iz svojega primarnega družinskega okolja in iz tega narediti neko kvaliteto. Pomembno je tisto, kar je pri nama drugačno, kvalitetno in naju povezuje. To je osnova za partnerski odnos.

Te specialce v sanjah sicer doživljam pozitivno. Bi jih takoj vzela za svoje. Kolikor so moji aspekti, sem vesela, da jih imam in da so tako usposobljeni.

ŽELEZNIŠKA POSTAJA

Tole sem  sanjala včeraj in se zagotovo povezuje s sceno na forumu.


Več sanjskih scen, veliko zabrisanih ali delno pozabljenih.

V eni želim neko dekle (mogoče kakšno sorodnico ali prijateljico iz otroških let) v kraju, kjer sem nekaj let odraščala (in del sorodstva zdaj živi tam), peljati na peščene sipine nekje v hribih, naprej od naše hiše, preden se znoči. V sanjah tudi sama težko verjamem, da so tam peščene sipine, vendar vem, da sem jih videla in bi jih rada pokazala tudi njej. Ne vem pa, če imam še dovolj časa, ker se bo vsak hip zmračilo. Vtis: ta hoja proti hribom, stran od naše hiše, se mi pojavlja v sanjah večkrat. Oziroma bolj kot hoja, scena v teh hribih oz. ravnini, ki je obkrožena s hribi in gozdovi. S tega področja je dober razgled na več sosednjih krajev. Komentar: mislim, da je v sanjah to področje, kjer lahko gledam na določene dogodke z večje distance. Peščenih sipin tam v realnosti ni.

V drugi sceni grem najprej skozi neko sosesko precej futurističnega izgleda, malce spominja na ljubljansko Emoniko, vredna pozornosti se mi zdi edino stavba, ki bi bila lahko novi NUK v Ljubljani (v sanjah pač stoji tam). Namenjena sem pa drugam, na dejansko obstoječo železniško postajo v Ljubljani. Z vlakom nameravam v kraj, ki se je pojavil v prejšnji sanjski sceni, in sicer tako, da bom dala bicikl na vlak (stari bicikl, ki sem ga imela pred leti – vmes sem imela druge), nato pa iz točno določenega kraja prekolesarila do doma (v realnosti sem sicer prekolesarila že precej večje razdalje). V sanjah želim prekolesariti tisti del, kjer je zelo lep razgled daleč naokrog. Zaplet nastane na železniški postaji, kjer mi njihov uradnik pove, da bicikla ne morem vzeti s sabo na vlak – da imajo takšna pravila. Menda to prakticirajo šele v Nemčiji in nato naprej proti severu. Ker je razumeti, da je to praksa le v razvitejših državah, ne razumem zakaj ni to možno tudi v Avstriji. Komentar: v sanjah se mi zdi vožnja z biciklom dobra ideja, čeprav obstajajo hitrejše in enostavnejše variante. Na koncu izpade problematična, ker nisem predvidela možnega zapleta. Še tole: iz kraja, kjer naj bi po svojem načrtu izstopila iz vlaka, vodita do mojega "doma" dve poti. Ena je bolj znana, širša in mimo pelje vlak (je tudi tranzit za turiste). Druga je manj znana, je ožja in zanjo vedo bolj domačini, je pa precej narave okrog in res dober razgled.

Nato mislim, da je nadaljevanje scene s to železniško postajo – smo sama dekleta, po moje v čakalnici, na železniški postaji –kot da bi bile sošolke iz srednješolskih let. Sedimo v krogu. Nekaj jih začne igro z rokami, ki se mi zdi nekoliko otročja. Meni to ne sede, ne želim sodelovati in se izločim iz kroga. Grem se eksperiment koliko časa bom zdržala zunaj kroga. Vse več deklet se vključuje v igro, na koncu mi postane jasno, da bom igro pokvarila, če ne grem nazaj v krog, zato se spet priključim in sledim vzorcu gest z rokami. Komentar: po neki teoriji bi to morali biti moji adolescentni aspekti, ki jih ne želim zapustiti oz. pustiti na cedilu. Nedvomno je sporočilo to, da ne želim pokvariti igre. Po občutku bi rekla obratno, da ne želim zapustiti komunikacije na forumu.

Nekje vmes med temi scenami sem še vedno nekam namenjena na tej železniški postaji – grem nekam po stopnicah gor. Izgleda, da sem gola, ampak ni videti, da bi se zavedala, da je v tem kaj nenavadnega. Mimo pride (mislim da po tekočih stopnicah) manjša deklica svetlih las, mislim, da je tudi sama gola. Zelo jo zanima moje telo, ki je drugačno od njenega (ker je odraslo). Deklici skušam odgovarjati na njena vprašanja, hkrati sem v dilemi ali ravnam prav. Komentar: golota je razstavljanje intime. Mala deklica moj otroški in radovedni aspekt. Jaz pa tista, ki ne vem kaj, koliko in na kakšen način lahko kaj razodenem še ne dozorelemu delu sebe.