Quote:Devi vse jemlješ preveč zategnjeno resno, nič nimam proti sanjam in razlagi in normalni komunikaciji.
Kam ti spadaš, pa veš ti sama najbolje.
Moj prvi post govori o
Mentalno umsko slabiči, ki se skrivajo za sanjami in jemljejo sanje kot resničnost v pravi resničnosti pa so slabiči in nesposobni zdrave komunikacije.
Povrh tega pa se obnašajo ko mali otroci, ki mu vzameš igračo in je hitro užaljen. Ubogi mamini sinčki, odrastite že.Lep pozdrav
poanta je, da ne vem, kaj je normalna komunikacija. za mene je recimo normalno, da poskušam komunicirat tako da določeno razmišljanje ki ga sheram, nekej spremeni (po možnosti na boljše) v razumevanju mene in osebe, s katero komuniciram. sam pač, se zgodi, da me marsikdaj kdo ne razume. in vem, da marsikdaj tud jaz ne 'slišim' prav nekoga in da zarad tega vedno prihaja do določenih frustracij v komunikaciji. Zarad tega ne zamerim tolk, če se počutim zelo nerazumljeno, ker vem, da se dostkrat tud drugi. Zarad tega se tolk ne spotikam ob ego drugih, ker vem, da tud moj ni prov mejhen.
so pa drugač za mene slabiči predvsem tisti, ki si izbirajo najlažjo pot. in bit kritik se mi zdi najlažje od vsega. dost težje je bit ustvarjalec. dost težje se je soočat s svojimi napakami kot pa drugim očitat druge. še težje je bit tiho, pa ljudem z napakami pustit čas in prostor, da jih sami s svojim tempom popravijo.
sam ok, jemljem v zakup, da je mene tud marsikdaj kak napad na ego tolk zdrmal, da sem se okrepila in se mal 'razsanjala'. ne podcenjujem tega dela. sam prov visoko cenim ga pa tud ne.
V bistvu me zanima, kakšen namen si mela, ko si ta topik odprla.