Devi wrote on 11.05.2011 at 17:10:23:denar bi zače drugam tečt že s tem, če bi začeli drugačne zakone sprejemat, kaj delo al pa storitev sploh je in na kaj mora bit vezana. + če bi vsak človek lahko davke, ki jih plačuje državi sam usmerjal v razvoj al pa podporo nekih zanj boljših rešitev, bi se svet drugače začel razvijat.
ono s kapitalskimi dobički se strinjam, sam če boš to poskusil komu vzet, bo hitro vojna. ne jemat, sam vzet pozornost in speljat tokove drugam.
UTD izhaja iz predpostavke, da če država s pobranimi davki ne zna/zmore/noče ravnat tako, da bi blo to v interesu vseh državljanov, je boljš, da jih vrne v obliki UTD-ja državljanom tako, da bodo s tem denarjamem upravljali sami. Samo kljub temu rabmo prisilo države, da bo s kolektivno prisilo (ali vsaj tehničnoj preko svoje javne infrastrukture) pobrala denar rentnikom in obdavčila kapital, pol pa ji dela v bistvu sploh ne bi blo treba toliko obdavčevat. Sem zasledu, da npr. singapurci sploh ne plačujejujeo prispevkov za zdravstveno zavarovanje, država vsakemu državljanu odpre zavarovalni račun in nanj mesečno iz pobranih davkov nakazuje vsem enak znesek in se potem zavarovanci sami racionalno odločajo, za katere zdravstvene stroritve ga podo sproti porabili ali pa tudi ne in skušajo živeti zdravo, denar na zavarovalnem računu pa raje kopičijo za primer večje osebne zdravstvene katastrofe (operacije) ali pa, če do te potrebe sploh ne pride, prenesejo na svojce oz. tiste, ki jih po njihovem mneju bolj kot sami rabijo zadravstvene storitve. Podobno bi se iz davkov lahko vsakomur fiktivno polnil tudi pokojniski račun, ki bi ga lahko po potrebi začel 'prazniti' prej ali kaneje ali pa sploh ne in bi ga prenesel na svojca, ki rabi penzijo prej ali bolj kot zavarovanec sam...
Glede nasilnega jemanja kapitalu in vojne: vojne so ponavadi sredstvo za medsebojne plenjenje bogatih in za nasilno prezrezporejanje od revnih/šibkih k močnim/bogatim in ne obratno. Tistemu nasilnemu prerazporejanju od bogatih k revnim se je včasih reklo revolucija. Vmes je stanje medsebojnega pogajanja in iskanja skupnih interesov, ki bi bolj ali manj zadovoljila vse, zato ne preseneča tudi vse večja pripravljenost bogatih, da se odrečeju dela svojih rent in kapitala, pa ne da bi v obliki davka financirali represivne aparte države, da bi še naprej z dvomljivim uspehom ščitila njihov priviligiran položaj in držala folk v pokorščini, ampak da te davke razdeli nazaj med državljane na način, da se jim zagotovi dostojna eksitenca in možnost za samostojno samorealizacijo brez pretirane potrebe po strukturnem nasilju in discipliniranju, saj ta v obliki raznih vojn, bitk in kampanj ( proti drogam, proti terorizmu vseh vrst, proti podnemnim spremembam, proti raku in okužbam vseh vrst, za multikulturne skupnosti, za in proti emigrantom, proti brezpospelnosti, lakoti, socialni izključnosti in proti starosti kot taki, za večjo rodnosot in za omejitev rojstev...) samo izčrpavajo celotno družbeno tkivo brez vidnih 'uspehov' in bolj kot ne postajajo samemu sebi namenjen družbeni parazitizem...