|
miha-
|
"2. Nevidna roka ne obstaja"
Kopirano iz Wikipedie
"The theory of the Invisible Hand states that if each consumer is allowed to choose freely what to buy and each producer is allowed to choose freely what to sell and how to produce it, the market will settle on a product distribution and prices that are beneficial to all the individual members of a community, and hence to the community as a whole. The reason for this is that self-interest drives actors to beneficial behavior. Efficient methods of production are adopted to maximize profits. Low prices are charged to maximize revenue through gain in market share by undercutting competitors. Investors invest in those industries most urgently needed to maximize returns, and withdraw capital from those less efficient in creating value. All these effects take place dynamically and automatically.
It also works as a balancing mechanism. For example, the inhabitants of a poor country will be willing to work very cheaply, so entrepreneurs can make great profits by building factories in poor countries. Because they increase the demand for labor, they will increase its price; further, because the new producers also become consumers, local businesses must hire more people to provide the things they want to consume. As this process continues, the labor prices eventually rise to the point where there is no advantage for the foreign countries doing business in the formerly poor country. Overall, this mechanism causes the local economy to function on its own."
Jaz bi rekel, da če je ne vidiš, še pomeni da ne obstaja:)
Pri odlocitvah ljudi na trgu vplivata 2 nasprotni silnici 'pohlep/strah pred izgubo kapitala' ki diktirata investiranje in te dve sili sta prisotni naravno v ljudeh.
Iz drugega odstavka lahko takoj potegnemo vzporednico na Kitajsko. Kjer naj bi bile suženjske razmere, se zaradi prostega trga in kapitalizma ustvarjajo tam boljši pogoji in to se bo dogajalo dokler se ne bodo povsod po svetu izenacili standardi glede na produktivnost..
Nevidna roka bo zbalansirala nepravičnost, samo en pogoj je.
DA SE DRŽAVA UMAKNE IZ POTI. Ker seveda bo prihajalo do protekcionizma, kontroliranje mednarodnega trga , vse stvari ki bodo poskusale ohraniti neravnovesje svetovne ekonomije.
"3. VLADA NI PROBLEM, AMPAK REŠITEV."
Hehe. Spomnimo se krize v 70. letih.. in ko je prišel ronald reagan, in skrčil državo v 80 letih, je nenadoma gospodarstvo zaživelo.
Država že lahko razvije neki, sej ni težko če maš na razpolago ceu budget. Vprašanje je , ali je to cost/effective, in odgovor je seveda NE.
Iz zgodovine se lahko naučimo, v komunizmu je vse država mela čez, vsi so delal, pa lakoto so mel na dobrih 10 let.. zakaj ?
neefektivnost , ni motivacije za razvit karkol, nisi nagrajen ce bos karkol naredu, ni konkurence, za vse se ti jebe, ti gres in probas cimvec zraka mesat na sihtu..
torej država vzame dnar privatnemu sektorju in nardi neki iz tega, in potem vsi hvalijo kaj je naredila država, NE VIDI SE PA, KAJ VSE NI BILO USTVARJENO, KER JE DRŽAVA VZELA DENAR. v privatnem sektorju bi se isti denar dosti bolj efektivno porabil, in naredilo bi se veliko več iz tega spet, nevidna roka bi uravnavala.. strah pred izgubo kapitala bi vsakega invsetitorja prisilil v 10x premisljanje zadeve, pretehtanje situacij.. država pa sploh nevem če kej pretehta, sam naloži dnar enmu in se igrajo k v peskovniku.. miljoncek kle , miljoncek tm, ni panike, itak država plača..
"4. DA TRGI DELUJEJO SAMI (IN DA SO SAMI PO SEBI UČINKOVITI), NE DRŽI."
Omenja vzhodnoazijske države in njihov uspeh. hehe
Znano je da imajo Azijski tigri navečjo komponento free market kapitalizma..
Tokrat avtor članka očitno ne more dati zaslug državi za uspeh Azijskih Tigrov, ker bi si naredil veliko blamažo.No razen v primeru Jeklarske industrije. Ne more pa trditi, da se ta NE BI ustvarila, če ne bi bilo vladnega denarja.
Ampak uspeh pripisuje nekemu ravnovesju med prostim trgom in državo.he he. Dobro proba skriti resnico in jo obrniti v prid svoje filozofije. To je tipična demagogija.
Jaz mislim če bi bilo manj regulacij, bi jim šlo še boljš.
"6. PREK SVOJIH ZMOŽNOSTI ŽIVIJO BOGATI, NE PA REVNI.
In končno: kredita si ne morete »privoščiti« zato, ker so obrestne mere previsoke - ali pa ker ne veste, kaj se bo v prihodnosti z njimi dogajalo. Logično, ne. V resnici ni logično: obrestne mere so socialni konstrukti, male družbene pogodbe (tako kot bančni denar), toda finančni sektor jih prikazuje kot produkt tržnih sil, kot produkt logike ponudbe in povpraševanja. Obrestne mere bi bile lahko stalno nizke - in krediti bi bili lahko vsem stalno dostopni. Le sile finančnega sektorja, ki ustvarjajo kredite in določajo obrestne mere, bi bilo treba regulirati, kar pomeni: če hočemo živeti v varnem svetu, potem mora država prevzeti kontrolo nad finančno-bančnim sistemom. V nasprotnem primeru nas čaka teror. "
Spet, kje naj začnem.
Kratkoročne obrestne mere določajo Centralne banke, torej jo določa inštitucija (neka majhna skupina ljudi). Očitno tukaj ne deluje princip ponudbe in povpraševanja , ni free marketa, ni nevidne roke.
V free marketu bi kratkoročne obrestne mere določal trg. Če bi veliko ljudi šparalo, potem bi obrestne mere padale, in bi trg dajal signal, da si lahko ljudje več in ceneje sposojajo. Če bi ljudje veliko zapravljali in nič šparali, potem bi obrestne mere zrasle, kar bi prisililo ljudi, da manj zapravlja hkrati jih pa vzpodbudilo, da več varčuje, saj imajo večjo obrestno mero na varčevanje.
Torej tu roka sploh ni nevidna, ampak je čisto očitna. Zdrava pamet narekuje ljudem logična dejanja.
Če pa neka inštitucija določa obrestne mere, in jih recimo drži predolgo časa prenizko, potem izkrivlja stanje na trgu in pošilja napačen signal. Pozorno sedaj preberite. Recimo da inštitucija določa zelo majhno obrestno mero čez neko obdobje. Ta obrestna mera daje signal trgu, da se veliko špara, in da naj se zacne na veliko zapravljat.
Posledica je vsi začnejo zapravljat, noben pa ne špara. Čez nekaj časa zmanjka vsega našparanega denarja.In čeprav ni našparanega dnarja, se ga ustvari iz nič in od tod pride inflacija. In ta dodatno ustvarjen denar, dviguje cene.
Kdo bo pa šparal na trgu z nizko obrestno mero? Noben, zdrava pamet narekuje da se ne splača šparat.
In tako se v prekomernem zapravljanju ustvarijo baloni, kredita pa ni za poslovanja.
Torej nedolžen poseg v trg obrestnih mer, je eden izmed razlogov za boome in buste.(cikel ekonomij, ki je očiten od 1913 naprej, odkar so ustvarili FED)boom je takrat ko vse cveti in vsem gre dobro, bust je pa recesija. In eden izmed razlogov za zadnji boom/bust nepremicninskega trga v Ameriki, je držanje obrestnih mer prenizkih za predolgo casa, tako si je prevec ljudi kupilo hiso,ki si jo ne more privoscit, in ocitno se je vse sesul.
Če bi delovala nevidna roka, bi ze zdavno prisilili ljudje da bi varčevali, ko bi obrestna mera bila temu primerno visoka.
Ironija pa je, da za gospodarstko rast rabiš imet navarčevan denar, ki se investira v recmo nove stroje in nove projekte, ki prinasajo nova delovna mesta in večjo produktivnost delavcev.
Torej dokler bodo obrestne mere navidezno nizke, ne bomo doziveli prave gospodarske rasti, ker noben ne bo varčeval!
Zato ni kredita, ker smo strosili vse kar je bilo, in še nanovo ustvarjamo denar, kar dviguje cene hrane po vsem svetu.
zato pa grejo ljudje na ulice
Meni se zdi tale verzija veliko bolj logicna kot pa verzija ki jo pise clanek.
to je za danes vse.
|
Home
Pages: 
(Read 158707 times)
