Quote:

Nekaj takega:

http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/klobas-kaja.pdf

Robi wrote on 01.07.2011 at 20:10:51:


Začeti je treba z boljšo ustavo,kjer bodo jasno zapisane pravice, ki jih mora država ščitit. In pravica ljudstva je, če vidi, da država ne izpolnjuje teh pogojev(ne spošutje ustavo) da jo vrže iz oblasti in postavi novo.

ZAKAJ JE OBV. ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE NEPRAVIČNO?

Več stvari je tukaj.
1. v free marketu ima vsak posameznik svobodo odločanja ali bo sodeloval v poslu ali ne. Svobodo imaš, ali boš kupil karkoli ali ne.
Če ti nekdo ponudi kemični svinčnik za 1000€ imaš pravico zavrnit posel, in noben te nima pravice silit v transakcijo. Vsi posli temeljijo na medsebojni privolitviTo je eden izmed principov free marketa.

Pri obveznem zavarovanju je posameznik primoran sodelovat v transakciji, ki ni nujno dobra za njega. Za nekoga je, za nekoga ni.
Dejstvo je da je prisiljeno udeležen v trg in nima pravico izbire.

2.Čim se država vmeša v zavarovanje, se to več ne kvalificira kot zavarovanje.Zakaj?
Pri zavarovanju je treba izmeriti tveganje in temu primerno določiti zavarovalno vsoto. Trg ponuja zavarovanja za smrt, za nesreče, za požare, skratka za neizbežna tveganja.. Ljudje se peljemo na službo in obstaja neko tveganje da se nam kaj zgodi in to tveganje je neizbežno.
Trg ne ponuja zavarovanja za tveganja, ki ga sami ustvarimo.
Ne moreš zavarovat proti izgubi na loteriji, ne moreš zavarovat če ne uspeš v poslu, ne moreš se zavarovat proti izgubi v tekmi tenisa.
Če se postavimo v vlogo zavarovalnice, ali bi vi koga zavarovali v prmerih naštetih v prejšnjem stavku? Verjetno ne. Posledično trg ne ponuja tega, ker noben ni pripravljen tega zavarovat.

Torej trg ponuja zavarovanja za ublažitve nesrečnih/neizbežnih situacij, ki negativno vplivajo na naša življenja.

Zavarovanje je profitabilno za oba(zavarovanca in zavarovalnico) samo v primeru, če je tveganje pravilno izmerjeno in izračunano v obliki zavarovalne vsote.
In ta pravična cena se lahko določi samo na free marketu, kjer je konkurenca in kjer ljudje svobodno določajo, koliko je  preveč in koliko je premalo. Če ljudje mislijo da je neka stvar poceni, jo bodo več kupili in cena se bo dvignila. Če ljudje mislijo da je neka stvar draga, jo ne bodo kupili, in cena bo morala pasti. Tako se nekje ustvari ravnovesje, kjer so ljudje pripravljeni kupovat, in lastniki pripravljeni prodajat. In free market je odličen mehanizem za določanje pravične cene, na kateri se obe strani strinjata. Je obojestranska privolitev v posel in obojestranki dogovor.

In pri obv. zdrav. zavarovanju država določi ceno. Država določi, koliko je ta cena za tveganje za vse. Že tu nastane problem.
Ko država določa cene, je vedno za nekoga nepravično. Prisiljen je sodelovati v shemi tudi če misli da je za njega nepravično.

Kaj pa če je za nekoga zdrav. zav vredno zelo malo? In ima percepcijo da plačuje zelo preveč zanj. Nima svobdoe odločanja.
(K da bi ga država silila, da kupi kemični svinčnik za 100€).
Tako kot je propad socializma neizogiben zaradi določanja cen(odsotnost free market pricinga),
tako je propad obv.  zdrav. zav. neizogiben.

In za vse je isto? Pod pretvezo enakopravnosti za vse enako stane. Ampak, ali je to pravično?
Nekdo ki kreira tveganje sam (recimo kadilci) je kompenziran v primeru zdrav. težav za isto ceno, kot ljudje ki živijo zdravi.
Bistvo je, da bi tržna zavarovalnica zaračunala kadilcom večjo premijo, kajti večje tveganje je, da bodo imeli zdrav. težave in s tem večji stroški.
Hočem povedat, da ni važno kako se obnašamo, kaj delamo, zavarovalna vsota je vedno ista. Torej zavarovalna vsota ni pravilno cenjena glede na tveganje. In tako je za nekoga od udeležencev(bodisi zavarovalca, bodisi zavarovalnice) sklenitev zavarovanja nepošteno. V primeru zdrav. zav. moralni hazard ni tako očiten ampak vseeno (moral hazard:ko gre 20 prijateljev za 10 dni na morje, in imajo skupno blagajno za hrano in prvi dan jejo makarone, drugi dan en je dunajca, tretji dan jih par je biftek, četrti dan pa zmanjka denarja). To vpliva na naše obnašanje, več smo pripravljeni tvegati, da se nam kaj zgodi. Če bi nosili odgovornost za naše obnašanje , bi poleg recimo fizičnih bolečin imeli še finančno inciativo, da se nam kaj ne zgodi. Manj bi bili nagnjeni k škodljivim navadam, kot sedaj. Če bi nam bilo pa vseno, bi pa nosili odgovornost za svoja dejanja in temu primerno bi recimo v primeru kadilcev več plačevali za zdrav zav.
Pa zdej bo gotovo kdo reku:"Kdo bo pa to vse določal pa upravljal?"
Nč skrbet, free market bo sam poskrbel za dostavo tega. Pa še bolj efektivno bo zaradi konkurence, posledično ceneje. K itak je jasno da je država slab poslovnež (nlb, nkbm, hit, adria, slovenske železnice, zihr še kej)

Sklepamo lahko da obv. zdrav. zavarovanje, ki ga dostavi država sploh ni zavarovanje. Program bi lahko bolj natančno imenovali
redistribucija bogastva. V tem primeru, ljudje, ki so izbrali zdravo življenje in so posledično manjši strošek za državo, plačujejo isto kot ljudje ki so izbrali "tvegano" življenje.
In to, da vsi plačujejo enako NI pravično za ljudi ki so izbrali zdravo življenje. Enakopravnost izhaja iz individalnih pravic in ena izmed  njih je pravica do lastnine.
In tukaj se posameznikom lastnina kljub njihovem morebtinem nestrinjanju prenaša iz ene skupine v drugo. In pride v poštev točka 1.,kjer nimamo svobode sodelovanja v poslu/transakciji.
Retorika glede zavarovanja je sam tko, da prekrije pravo naravo programa, da pretenta ljudi o pravi naravi programa. Prava narava programa je redistribucija bogastva. Krade enim , daje drugim.
In če se nam zdi kraja nepravična in nemoralna, potem za obv.zdrav.zav velja isto.

In beseda 'državno zavarovanje' je oksimoron - protislovje.

Ko država dostavi "zastonj" storitve v zdravstvu smo vsi veseli oo kok je to lepo lej zastonj je. Nič ni zastonj. Vse k država ima, more nekomu vzet. In če dobimo nekaj kar se nam zdi "zastonj", oz se nam zdi da smo manj dali kot dobili, smo na zmagovalni strani, mogoče nevede. Nekdo nam je moral to plačati, po možnosti proti svoji volji.
In tisti ki ste na zmagovalni strani se defenitivno ne boste strinjali z  mano, saj dobivate več kot zaslužite:)

Sledi , da zame je obv. zdrav.zav. nepravično, je morda tudi za vas?

miha- wrote on 02.07.2011 at 11:19:10:


V bistvu bi UTD lahko zaživel le pod pogojem, če bi obstajalo vnaprjšnje  zaupanje, da je država sposbona  pobirat in redistribirat davke na najboljši možni način že sedaj in da bi z uvedbo UTD po novem modelu to počela  le še bolj pravično.

Enako je s pripevki za pokojninsko in za zdravstevno zavarovanje. Za kakršnokolli temeljito reformo trenutnih modelov bi moral obstajati najprej konsenz o vsaj elementarni pravičnosti in s tem nujnosti brezpogojnoega izvjanaja takega modela, kot  ga pač imamo.

Sam vedno manj verjamem v to, da je možno vpeljavat nove pravičnjše modele, če se trenutno veljavne vzdržuje pri življenju samo na način, da se jih sistematično izigrava, izkorišča ni nesankcionirano krši v skladu s trenutnim položajem posameznika v družbi. Še več, sumim celo, da so vsi veljavni  modeli modelirani na način, da sistematično predpostavljajo/omogočajo izigravanje, izkoriščanje in nesankcionirano kršenje. Od tod tudi skepticizem folka do UTD, pokojninske, zdravstvene in delaskopravne reforme oz. do novih reformnih modelov, saj  naj bi bili že v naprej sistematično luknjasti in samo sredstvo za nepravično uveljavljanje interesov priviligiranih ob hkratni miloščini in kvečjemu usmiljenosti do vseh ostalih...

Berem Janšev program za naslednje volitve. Seveda govori pametne stvari kot zmanjšat javno upravo, zmanjšat neke davke, potem pa..

ena izmed ustavnih sprememb.

"2. V ustavo se doda nov člen, in sicer da je "vsak lastnik in vsak gospodarski subjekt v skladu s svojimi možnostmi pod enakimi pogoji dolžan prispevati za skupne potrebe"."

come on! To z drugo besedo pomeni da ima lastnik obligacijo.
Če imate karkoli v lasti, imate obligacijo! Ni specificirano tocno lastnik česa. Mogoče hočjo narest davke na nepremičnine ustavne, predn jih sprejmejo.

Pa ne da bi hotu bit krut pa nč dat za družbo, sploh ne.
Gre se zato, da s to ustavno spremembo damo državi moč, da nam vzame karkoli!
Mi damo državi moč, da nas ŠČITI PRED TEM, da nam kdorkoli kaj vzame, ne pa da ji damo moč, da nam ona vzame kar hoče.
Cmon

Če nam kdorkoli kaj vzame ni fer, zakaj bi blo fer v primeru države?

V tej spremembi vidim neizmerno moč vlade, ki se bo itak izkoriščala v napačne namene, očitno ...


Ljudje dajejo sami po sebi(tisti k so neki dojel) in dajejo tistim kateri si oni zberejo. In ponavadi ljudje raje dajejo tistim, ki tudi dajejo drugim. To je naša odločitev komu dajemo. Zakaj bi država mogla to urejevat z 500% maržo (vklučena je korupcija in kraja)?
Tisti ljudje, k nkol nč ne dajo v lajfu no, cmon, men se zdi da živijo bedno življenje. Pa sej nevem če sploh kdo tak obstaja, itak vsak daje svojim bližnjim kej(karkol) tko da.. Sej ljudje si pomagajo med sabo, in še bolj si bi, če bi vidl da je sistem pošten, ne pa da nas hočjo narest sužnje. Od koga boš pričakoval večjo dobroto, od enga k mu vsak let hišo oropajo, al od enga k mu ne? Od enga k ceu lajf plačuje davke (praktično suženj) al od enga k je svoboden?


če se gremo komunizem, a lah mau zgodovine prečitamo, al pa pogledamo kje so mel komunizem pa vidmo kako so se mel pa kako se je izšlo?

miha- wrote on 07.07.2011 at 15:46:17:


Miha, kakor te razumem, se zavzemaš za prostovoljne oblike zavarovanj (pokojninskega, zdravstvenega, socialnega...), kjer naj bi zasebne zavarovalnice (po načelu konkurenčnosti svojih zavarovalnih ponudb/paketov) prevzele nase vlogo države, ki sedaj (neprostovljno) vključujejo zavarovance v svoje (ne)pravične zavarovalne sisteme. Svetujem ti, da si prebereš precej poljubno (za tlebane) napisano knjigo, ki obravnava tudi to temo: ekonomist pod krinko http://www.felix.si/knjigarna/knjiga/1001411/Ekonomist_pod_krinko__trda_vezava_/... , http://www.mladina.si/tednik/200838/tim_harford_ekonomist_pod_krinko

Boš videl, kaj vse je vračunano v vzdrževanje t.i. konkurenčnega trga  zavarovalništva, kakšne so njegove slabosti (v primerjavi s prednostmi in tudi  slabostmi državnega/prisilnega zavarovalenega sistema), in upam dobil realnejšo predstavo o tem, kakšne odgovornosti imajo pri teh zadevah vlade/države.

Nečeloma sem tudi sam za to, je solidarnost prostovljna in ne prisilna, ampak to ne pomeni, da je stihijska in sistemsko neurejena, ker potem iz njenega kroga izpadejo množice nevidnih (ki posebj če niso proftabilne), itak pristanejo na plečih države, ta pa jih  lahko  celo preventivno izbriše ali vsaj ignorira z izgovorom, da je to itak v domeni prostovoljnega/zasebnega.          

Ja seveda bi, kup vaških pjančkov bi blo, pa zgubidanov, zato je pač takim treba UTD vzeti. Kdor se trudi in izpolnjuje dolžnosti polnopravnega državljana, je upravičen do ugodnosti, drugi pa topli obrok in zavetje.
Se pa zavedam, da pri sedanji kvazi enkosti pred zakonom ne bo možno tega narest, samohranilka bo še naprej boga, Strojani se bodo pa norca delal, samo raji bo enkrat dopi***o, potem se bodo pa vsi čudili od kot spet fašisti, saj jih ni nihče klical - pa jih je.

Oldio wrote on 08.07.2011 at 12:01:41:


Eksitencialna stiska  poraja pri tistih, ki jo trpijo, asocilano obnašanje, ki jo represivni organi družbe do neke mere toleirirajo (ali vsaj ne sankcionirajo), saj se (vsaj potiho) smatra kot neke vrste 'oljaševalna okololiščina'. Hrbtna stran tega pojava je toleriranje nestrpnosti kot oblike netolerance do takšnega asocilanega obnašanja pri tistih, ki sicer niso eksitencilano ogroženi, a jih strah lastnega strahu pred to ogrežostjo . To je tisti humus za razraščanje  homofiboje in fašizmov vseh vrst. In rešitev: le na ničelni toleranci do razmer, ki pozročajo dejansko eksitencilano stisko in socialno izključenost lahko družba vzpostavi ničelno  tolorenco do vseh vrst homofobij in fašizmov.  

Argument, da bi se z UTD-jem kot načinom zmanjšanja dejnske in potencialne eksistencilne ogroženosti povečal bazen za asocialno obnašanje po moje ne vzdrži kritike. Še posebej, ker bi tistemu, ki bi zaradi asocilnega (beri kriminalnega) obnašanja (tudi homofobnega) zaradi ničelne družbene tolerance  šel v zapor, v času prestajanja kazni UTD itak ne bi pripadal...    

titud wrote on 08.07.2011 at 11:04:57:


prav me razumes.
sem kliknil na linka pa tezko konkretno komentiram o prebranem.
Lahko pa ti strnes v enem odstavku idejo knjige, kje vidi problem.

To, da visoke cene  v Starbucksu vsebujejo ubijanje konkurence mi je malo tko ... Ni nobene razlage zraven, je samo neko analogijo brez konkretnega argumenta. Zakaj stane v centru 2 deci vina 5 evrov(mogoce je zdej ze vec)?
Vse je preprost princip ponudbe in povprasevanja. Men se ne zdi da bi bla kaksna mafija uzad. A tm lokali v centru se "koljejo" med sabo? Nevem kako naj bi to spodkopavanje zgledalo, tam se mi zdi lokal pri lokalu in ne zgleda da bi jih blo vse manj. al sm pa out. Center je pac obljuden, veliko ljudi je, lokacija je dobra.
Zaradi lokacije je treba tok vec placat, ker more lastnik "zemlje" dobit temu primerno rento, glede na ceno zemlje. Vec je zemlja vredna, vecjo rento ima - te dve kolicine sta si v teoriji premosorazmerne. Oz logika je obratna - večjo rento neka zemlja producira, večjo vrednost ima.

Dokler ljudje prostovoljno kupujejo kavo po tej ceni, bo ta cena ostala. Ko se bo ljudem zdelo predrago, bodo nehal kupovat in cena bo mogla padet..simpl