titud wrote on 11.07.2011 at 10:09:17:



"Lastne stroške?" Kot da država nima lastnih stroškov. Če že, ima država večje stroške operative kot zasebna zavarovalnica. Zasebna zavarovalnica more optimizirat delovanje da dela s čim manj stroški, da lahko ponudi čimcenejši produkt, v nasprotnem primeru jih pokosi konkurenca. Na drugi strani, državi ni treba nič tekmovat, ima monopol. Optimizacija ni pomembna, prav tako ne efektivnost. Sam kaj se zgodi k stroški ful zrasejo. A bomo dvignl premijo/davke? Ne ne, to ne smemo, k nas ne bodo imel radi. Dejmo se raj zapufat!
In zdej smo kle... ne sam mi

sej bodo nasi otroci in vnuki placal, ni panike..
dejmo breme na ljudi, k se sploh se niso rodil, najlazi..niso zivi da bi se lahk prtozil:)

[quote author=titud link=1239789905/257#257 date=1310541304][quote author=miha- link=1239789905/256#256 date=1310494207]titud wrote on 11.07.2011 at 10:09:17:


hmm. Zavarovalnice ne ponujajo zdravstvenih storitev. Se strinjam da vecino pufa ni tega izvora , kot sm  namignu v prejsnjem postu. Moja napaka. Ampak v osnovi je princip tak. Če država rab dnar, noče dvignt davkov ker bi poilitiki bili nepriljubljeni, to pa nočejo. Zato se raje pufajo. In to je to. Politiki radi oblublajo neki , za nič(ker ne dvignejo davkov) in ljudje "kupijo". In to je kjerkoli kjer država obljuba neke benefite, tudi v zdravstvu.

http://www.usdebtclock.org/

če pogledaš vidiš za medicare. Socialno zdrav. zav. 80 triljonov majo stroškov v prihodnosti:)
V Ameriki ma zavarovanja čez država. In to je problem. K se država začne vmešavat v trg, nastane problem. Stroški grejo out of control.
Zdravstvo se financira od zavarovalnic in ce ma država čez, potem je pač razsipno, kar dvigne stroške. Več povpraševanja dvigne stroške.

Analogno recimo če potegnem vzporednico z šolstvom. Odkar se je začela država vmešavat in subsidiirat diplomsko šolanje(garantirana posojila in pa subvencije) so stroški za fakse šli off the chart.
po 100k$ za sociologjo? Je privatno šolstvo, ampak od kje pride povpraševanje? Država umetno dvigne povpraševanje, kar potem omogoči faksom da dvignejo ceno. Tako se razpase nepotrebna šolska birokracija ki je draga. In seveda kako politiki to rečejo:" Mi smo za izobrazbo, mi smo za znanje, otroci morjo bit izobraženi, v znanju je prihodnost, zato mormo velik dnarja zapravt za to". Ne zavedajo pa se da več dnarja k zapravjo, več dnara gre v prazno, masti se pa šolski sektor. Na drugi strani imaš pa  študente 22 let stare pa 100k$ v pufu.
Vprašaš se a je vredna ta diploma 100k$? Kako da zapravijo največ dnarja na svetu za šolanje, pa so tok neumni (mogoce tut mau stereotipno da recem, ampak vsi vemo da imajo pomanjkanje neke splosne razgledanosti). Kako da tok zapravjo pa ni efekta?
Kam gre denar? Denar gre razpaseni šolski birokraciji in pa vsem pomembnezem in doktorjem.
Ja država se je vmešala z dobrim srcem, ampak nasprotnim efektom.
Lahko rečemo da so šolnine v balonu. In slej k prej bo počl vse skp, k ne more rast v nedogled, nekje bo dnarja zmanjkal. Študent došturida in odplačuje 15let šolo . lol.

Se mi zdi da je podobno v zdravstvu kar se tiče stroškov.
Privat sektor v kombinaciji z državo = velik minus. Kjerkol država karkol financira = bad.
Al pa pri nas, kjerkoli : TEŠ6 , darsa, pa razno grajenje klinik recmo.

Obamacare. Zdej nevem točn a je šlo skos al ne. Glavna stvar, ki je neustavna, je obvezno  zdrav. zav!
To je neki kar pri nas imamo, v ameriki je pa protiustavno! Samo 2 supreme courta sta odbila zakon. Itak kakor spremlam, 50% federal  zakonov je protiustavnih, jih ne briga več ustava , po svoje delajo.

solidarnost je nujna
enakopravnost pa pomeni enakost pred zakonom
in enakopravni nikol ne bomo, ker so nekateri pač sposobnejši od drugih
enakopravnost torej odpade

solidarnost pa je taka čudna žival ... da je čist ok ... dokler se upošteva pavila ... in mali, predvsem pa veliki ...

tko da jest glasujem za solidarnost
ampak ne na tak način kot je zdej ... da so ostali solidarni do tebe tolk kolkr si bil kriminalc ... rang ... če si med aktivnim časom uspel drugim več pobrat, boš tud zdej u penziji več dubu ... to je mim

kdor ma pač velike stroške, ma tud ponavad velike prilive - iz premoženja - ki ga je nabral/nakradu ... in zato ne rabi še večje penzije tud - rajši manjšo, al pa celo kazen, al pa celo zapor ...

utd bo kr ok
delnica države bi bla verjetn še blj ok, ker bi tud take kot si ti prepričala ... ker bi pač več dubu če bi več naredu ... naredu bi sicer velik več, dubu pa mal več ... ampak usi bi bli zainteresirani da bi mal več naredil, ker bi mal več tud dobil pol ...

je pa mikro jeba ... pr slovencih extra zaznavna menda ... da smo od skoz bli pod tujo vladavino ... in da je od skoz tko da če državo nategneš, da to je samo dobr zate ... martin krpan in podobni strici ... država (kralj) te itak samo izkorišča in ti pobira ...
ampak dons mamo 'svojo' državo ... in krademo seb ...
ker pa še vedno velja, da ti kradeš čist mal in se državi sploh ne pozna, teb pa se pozna FULL, pač usi krademo kjer le lahko - državi seveda ... in nimamo čist nč slabga občutka ob tem ... še mal si pravila pointerpretiramo po svoje pa je

tko da, jest mislm da je prvo treba bankrotirat državo - tko kot so naredil argentinci ... nehat uporabljat denar ki je obremenjen z obrestmi, ker tuki se skriva glavna jeba trenutnih jeb ... u obrestih ... ukint zadevo na tak način ... in od tm štartat z nečim kar bi zdržalo ...

se pravi noben reset ... ki ga u zakonih ni ... ampak bankrot - stečaj - prisilna poravnava ... kjer posojilodajalci potegnejo takratko


jest pač ne vidm druge, kot da jih pustimo da čakajo na nove face ki jih bojo popeljale iz dreka, da se medtem use potopi ... in pol na pogorišču probamo kej spacat ... pustimo da ckne usa industrija, da vsa storitvena sranja propadejo, ker industrije več ni, da je use konec ... da nben več ne dela, ker pač ni dnarja ...
in pol ... se gremo samooskrbo, pa čiščenje, pa s hrano plačamo une k jih nujno rabmo da nam adsl popravjo če crkne slučajn ... uvedemo blagovno menjavo, pa menjalno sredstvo - usazga ki se ga drzne obremenit s čim podobnim kot obresti skrajšamo za glavo ... in tko ... posejemo konopljo, nardimo dizl ... se peljemo kam ... in tko ... avto peljemo popravt k sosedu k zna šraufat ... stara jajca so nam sicer usa že uničl, ampak nam pod kozolci še vedno stoji zadost prevoznih sredstev ki so nekoliko neugledna ... peljejo pa se glih tko ...

skratka ... znižat stroške na nulo ...
tastare vn iz hiralnic na vas ... da se premikajo, da dihajo ... naloudat jih s čaji, žaubami, likerji in šnopci zdravilnimi ... terat jih da pobirajo zadeve, spomnt jih kaj so jedl ko je blo pomanjkanje - pokazat jim da niti takrat ne bi rabl trpet pomanjkanja

in tko ...


jest za sebe vidm tko
al pustit u kurac da crkne use
al pa se nabrat in it u prve linije, dobit mandat in probat blj na mehko: spedenat tm kejr so največji stroški - zasluge za minulo delo - ki je blo preslabo opravljeno in jih bo treba znižat, zdravstvo spremenit tko da bo produciralo zdrave ljudi in ne bolne, šole spremenit tko da bojo proizvajale funkcionalno pismene ljudi - izobrazt jih u najblj osnovnih zadevah - kako dela svet - kako dela človk - kaj je ego - kaj smo, kam gremo, ... če konsenza ni - kaj use so možnosti ... in tko ... utd - njega neka oblika nujna, ker če ne nam pocrkajo usi tastari - večina - ker so nesposobni za sebe poskrbet ...
ker so odvisni (od polic in tistga kar je na njih)
hujš kot en k je na horsu ...  

Naš celoten zavarovalni model res spominja na ponzijevo shemo, ampak s to razliko, da vlagatelji v ponzijevo shemo ne vedo (ali vsaj nočejo vedeti), da vlagajo vanjo in  ravno zato, ker ne vedo (ali nočejo vedeti), večina zato potegne kratko, ko se  shema izčrpa takoj, ko se razve, da gre za ponzijo shemo in ravno zato zmanjka novih vlagateljev.  Če pa vlagatalji vedo, da vlagajo vanjo, potem to ni več ponzijeva shema, zaradi  kateri bi zadnji vlagatelji zaradi svoje hotene ali nehotene nevednosti  nujno potegnili kratko zato, ker bi zaradi vednosti zmanjkalo vlgateljev. Nujnost (prisilnost) vlaganja (torej točno to, da kljub temu  vemo, da gre za poncijevo shemo, pa še vedno vlagamo vanjo), je jamstvo, da se ta shema ne sesuje oz. da permenetno deluje. Drugače povedano: shema se ne bo sesula, če razkriješ, da ponzijeva shema  in ravno to dejstvo dokazauje, da to v bistvu ni ponzijeva shema. Morda je tvoj namen, da nam z razkritjem, da gre za ponzijevo shemo, želiš razkrit prevaro/goljufijo, dobrohotno želiš razsut to shemo, ampak mi to že vemo, zato ravno tako iz dobrohotnih namenov te shme ne želimo razsut oz, jo želimo naprej ohranjat njeno nujnost  s prisilnostjo...

titud wrote on 14.07.2011 at 11:20:34:


Ponizjeva shema je prevara, nateg. In to fura država. ampak prisilnost ne naredi sheme poštene! Če veš da je shema, pa če morš sodelovat, jo ne naredi poštene!  Torej to kar država fura je nepošteno in nepravično.

Gape: na eni strani podpiras solidarnost, na drugi strani pa govoris kok si kdo nakrade ..
Pomoje ni vsak, k je bogat, nakradu. Zame je to preveliko posploševanje, kajti veliko ljudi pošteno dela in pošteno zasluži.


Kot drugo, solidarnost pomeni krajo! Kajti "solidarnost" ima moč nekomu neki vzet, in nekomu drugmu dat! In to moč se valda izkorišča! K je zlo močna moč In potem pride lobiranje zraven, če boš ti enmu neki priskrbel, bo on teb itd itd itd..

Na eni strani podpiras solidarnost, na drugi strani pa ne odobravaš
kradenja. Ampak to je isto kot bi bil velik zagovornik Busha, na drugi strani bi bil pa pacifist in ne bi odobraval vojn.  

" ker bi tud take kot si ti prepričala ... ker bi pač več dubu če bi več naredu ... naredu bi sicer velik več, dubu pa mal več ... ampak usi bi bli zainteresirani da bi mal več naredil, ker bi mal več tud dobil pol ... "

Ta logika je že bla odigrana v real life! In se ni izšla. Ti bi rad, da bi ljudje dojel to logiko, ampak jih ne moreš prisilit! Razen z diktaturo, ki je še manj svoboden princip.
Jaz zagovarjam svobodno družbo, kjer je vsak posamezniku dovoljeno
da po svoje dela, dokler ne škoduje nobenmu. In to je ql, ker ti ni treba nobenga nič prepričvat! Daš posameznikom možnost, da sami dojamejo to kar je ql, ker seveda hočejo zase dobr in je naravna pot,da bodo to dojel! Ti bi pa rad da dojamejo da je za vse ql, sam to je prevelik korak zaenkrat in prisilen.Nepotreben, pod prisilo se nič fajnga ne ustvari. Dej enmu delovcu pištolo na glavo, me zanima ali bo delal boljš ali slabš ? Ne podpiram tega pristopa, ne glede na izid.

Ok glede enakopravnosti. Sem zaj* besedo, pomoje bo enakost prava. Enakost pravic! Torej če imamo enake pravice, potem bi moralo slediti (poenostavljeno) da en k naredi 5 čevlov na dan dobi 5x več kot nekdo, ki naredi 1 čevelj na dan. To je enakost in pravičnost, čeprav nekdo zasluži 5x več. Oba sta obravnavana enako glede na to, kok naredita za družbo.

Ker če bi vsi enako zaslužili neglede na kaj, potem niso vsi obravnavani ENAKO glede na njihov pridelek za družbo, torej nepravično, da nekdo ki dela 12ur na dan, dobi isto k nekdo ki nič ne dela! Lah bi reku da ja, "enakost! Vsi enake plače!" To je nesmisel!
Enakost ne pomeni enakih plač.

gape wrote on 14.07.2011 at 10:44:34:


Ja točno tako, krademo seb, zard tega ker smo socialni in vsak išče kje bo kej dobu. In to nas dela revne, ubija motivacijo in produktivnost.
Ja sej če bomo šli v tej smeri naprej, bomo bankrotiral valda. To je vedno rešitev. Samo ne bodo nas pustil da bankrotiramo, tko k niso Grkov pustil:)  Velik fail je seveda printanje dnarja.. k uničuje starejše prebivalstvo predvsem. Vsa možna varčevanja uglavnem. Ampak varčevanje rabmo za rast tko da.. zato smo pa kle

neki se pač strinjam vmes s predlogi, ampak v osnovi težko ljudem dopovedat kaj in kako, zato brezveze. Ponujaš rešitve, ki predpostavlajo da morjo ljudje neki dojet, kako naj bi stvari zgledale, dost specifično..  Jaz pravim da naj trg določi kako naj bi stvari zgledale, kajti trg je vsota vseh ljudi. Ampak dokler imamo vmešavanje vlade v vsak k*** , nimamo prostega trga.

dodal bi se tole. Ljudje imamo naravno prisoten lasten interes.Da delamo v lasten interes, to je naravno pri vseh ljudi in izvira iz potrebe po preživetju. In zdej pazi to: treba je to uporabit v dobro družbe!!
In če imamo socialno državo, potem je lasten interes čimbolj skos pridet in dobit od države čimveč (torej enim ostalim vzet).

Treba je narest sistem, kjer bo lasten interes uporabljen v dobro družbe! tak sistem poznam in če ga bom omenu vam ne bo nč jasn, kajti to je kapitalizem. In vsi tisti ki pravite da kapitalizem krade drugim se motite. Socializem krade in redistribuira. Kapitalizem pa ustvarja bogastvo in dela vse bolj bogate. Noben v free marketu nemore obogatet, če ni s tem obogatil družbo! Z enim produtkom, storitvijo, itd itd.. In vse je prostovoljno, ljudje prostovoljno dajo denar posameznikom, ki so največ naredil. to je seveda brez vmešavanje države v trg!

vsa tehnologija ki nam lajša življenje, da živimo bolj luksuzno, vse je posledica lastnega interesa. Nekdo(ali skupina) je naredu, izumu stvari za ostale, da imajo boljše življenje, in s tem obogatel in to je bila motivacija , lasten interes. Ni presenetljivo da v tem sistemu dosegamo izjemen napredek. Seveda vi vidite le slabe stvari, ki jih seveda ne moreš izničit. Vedno bodo slabe stvari,ker bodo vedno slabi ljudje (ne vedno) in pač na ene stvari težko vplivaš.

spet dodajam . V kapitalizmu je "solidarnost"  nagrajena. Naredte neki za druge, zabavite jih, kej izumte, ksno stvar k bi jo radi mel..
Podjetja tekmujejo med sabo, katera bo več naredila za družbo (nižja cena, boljši izdelek) A ni to lepo?

miha- wrote on 14.07.2011 at 13:03:28:


Neprisilnost ni nujen predpogoj poštenosti, včasih je prisila nujno zlo oz. način enakomernjše prerazporeditve nepoštenosti med vse  



Quote:


Prisilne solidarnosti ni mogoče gledati samo skozi zlorabo moči, oz.  za prislino sredstvo redistribucije od tistih, ki si zaslužijo k tistim, ki si ne zaslužijo. Ker kako pa veš, da so si tisti, ki si kao ne zaslužijo, sami krivi, da so v taki situaciji, da si ne zaslužijo? Pustimo tukaj ob strani otroke, starce in zdravstveno hendikepirane, ki brezpogojno potrebujejo našo solidarnost. Gre za tiste iz hendikepiranih družbenih slojev, ki zaradi družbenih (in ne osebnih) razlogov nimajo enakih možnosti, da bi prišli do zaslužka. Solidarnost je v tem smislu treba jemat kot libertarno sredtvo za doseganje enake štartne osnove za vse, kot tisto izhodišče, iz katerih se šele ustvarjajo (pravične) razlike med ljudmi glede na njihove različne sposobnosti in motive.