titud wrote on 14.07.2011 at 15:10:48:miha- wrote on 14.07.2011 at 14:22:38:Mogoče ni, ampak moje bistvo je drugje.
Torej privat ponzi shema ni poštena(verjetno se strinjaš s tem), zakaj bi bla javna ponzi shema poštena? Pač ni poštena in to je point . Edini razliki sta prisila in vedenje da je ponzi shema - in to je ne naredijo poštene, ker ponzi shema v osnovi nepoštena.
Kakokorkoli, vse reforme ohranjanjo to prisilno nepoštenost, ker je ta v praksi funkcionalnejša in (politično gledano) sprejemljivejša, kot pa če bile osnovane na nekih modelih prostovoljne abstraktne poštenosti, ki pa v praksi (zradi možnosti zlorab) ne bi fukncionirala...
Quote:glede prisilne solidarnosti. Seveda je ni mogoče sam tko gledat. Ampak tko v praksi je! Ne moremo imet vsi enake štartne osnove že iz tega, ker ne podedujemo vsi enako! Doseganje enakosti pa bi morale zagotavljati pravice, kar nima veze s solidarnostjo, v bistvu solidarnost krsi pravice posameznikov. Strinjam se , da nekateri brezpogojno to potrebujejo in jaz verjamem da so ljudje dobri po naravi. In ta dobrota bi veliko lazje prisla na dan, v postenem sistemu.
Ljudje niso kruti, lej danes navkljub taki nepravični družbi, se veliko daje v dobrodelne namene. Jaz mislim, da če bi en invalid postavu en sajt, k bi zbiru prispevke za nov invalidski vozicek, pa da bi se mau angaziru, da bi mu ratal zbrat! Če danes v ameriki študenti zbirajo dnar za odplačilo dolgov, pa jim deloma ratuje(je velika razlika med zapufanim studentom, in invalidom), valda da bo invalidu ratal!
Ljudje mamo čustva in k smo postavljeni v situacijo, bi dal 5€, skor se nam ne pozna.
Še posebi če bi bil sistem pošten. Ali pa da nam država neb vzela 40% našega dela.
In kakšen dosežek bi bil to za družbo, da bi prostovoljno zbirala denar za hendikepirane. To bi bil dosežek, ki bi spreminjal zavest družbe!
Ne pa s pištolam na glavah! Jaki dosežek enmu dat pištolo na glavo pa mu vzet dnar.(karikirana solidarnost)
Kateri so hendikepirani družbeni sloji, z družbenimi razlogi za neenake možnosti? Dejstvo je, da nimamo vsi enakih možnosti že iz podedovanja, torej da bi hotu narest ENAKE MOŽNOSTI za vse, je praktično nemogoče. Oz mogu bi ukint podedovanje in redistribuirat (krast po domač povedan)
Izvor neenakih štartnih možnosti ni samo v dedovanju, ampak v neenakem dostopu do izobraževanja, v socialni izključenosti (npr. neenakem dostopu do informacijskih/komunikacijskih tehnologij) in iz tega izhajočih neenakih možnosti do dostopa do javnih služb in storitev. Po moje bi enak dostop moral bit osnovna civiliziacijska norma, kar pa ne pomen, da bogatejši ne bi smel svojih (nespobnih) mulcev pošiljat v npr. privatne šole ali imeli možnost zdravljenja (in popravljanja/izboljševanja) v zasebnih klinikah. Lahko, vendar samo pod pogojem, da je vsem pod enakimi pogoji omogočen dostop v javne šole in javne zdravstvene ustanove. In da je vsem zagotovljena enaka državna penzija neglede na to, če je zraven uspel privarčevat še za privatno penzijo v kakšnem prostovoljnem (in s tem po ponzijevo rizičnem) zasebnem pokojninskem skladu.
Kar se tiče prvega odstavka je tko, mogoče ti preferiraš tako. Jaz preferiram drugače, svobodno družbo. Ti misliš da bi v praksi ta princip manj funkcioniral,jaz mislim da bi bolj. Kar se tiče argumentov je težko sedaj filozofirat kako bi če bi. Je pa bilo v zgodovini nekaj primerov svobodne družbe, recimo amerika v 19 stoletju.Kjer je praktično iz 0 ratala velesila(dominaco vpostavila v 20 stol. ampak tam se je začel že propad svobodne družbe, ki sedaj vidimo posledice). Al pa hong kong danes ,ki je ekonomsko najbolj svobodna država.
Zame današnji sistem ne funkcionira dovolj dobro. In modificiranje FAIL sistema ga ne spremeni dovolj da ni FAIL. Vedno bo, tut če mu daš šminko gor. Treba je narest bolj pravične temelje, in na pravičnih temeljih bo pomoje družba veliko bolj funkcionirala. Na principu svobodne družbe...
Kar se tiče drugega odstavka
Ja, which is my point excatly. Država slabo/neefktivno upravlja, distribuira storitve. Privaten sektor velik boljš upravlja in distribuira.
Glej mobitele recmo, najprej so bli dragi. K se je vidl kok folku sede met mobitel, lej vsak ga ma dons! Pa stran se jih meče na veliko tut.
Kakšna huda distribucija! In to je z vsemi stvarmi , k jih rabmo. Če se da, se naredijo bolj poceni in bolj dostopne.
Kaj je pa z zdravstvenim storitvam? Se morda dogaja kontra? Da so manj dostopne in dražje? morda? Znova slišimo težave v zdravstvu(ipd), le manj pa slišimo na področju telefonov, pralnih strojev, TVjov in vseh vsakdanjih stvari. Ker se trg sam uravnava, izloča slabe in izbira dobre. Medtem k tm gruča ljudi v državi proba bit bl pametna k trg. Nemogoče. Zato je pa minus.
Tm k se v privat slabo distribuira, je zihr vpletena država. Recimo šolstvo se težko, kajti vsak plačuje za javno že z davki, in da bi še privat plačal enostavno ne zmore. Če bi se lahko odločil da ne bi plačal javnega, in plačal z istim dnarjem privat, bi mel velik boljše šolstvo.
Se mi zdi da povsod kjer vidite tezave, ima drzava prste vmes, tudi v t.i. kapitalizmu ,ki to ni(kadar je država zraven)