http://hidroponika.blogspot.com/

Zdravo

Imam vprašanje pri hlajenju.

Zanima me kej je večji učineh hlajenja.

1.) Če zrak pihaš skozi rebra princip radijatorja. Rebra imajo veliko površino in hladijo ali segrevajo.

2.)Če imamo cev po kateri teče zrak in je ta cev iz palstiek ozirma baker bi bil najboljši in je namočen v vodo. (tole se dela pri snopsu)
(baker mamo na procesojih za računalnik)

3.) Če bi zrak lepo vpihovali skozi šobo v mrzlo tekočino in zgoraj zajemali anzaj.

Zanimame ker če gledam da imamo v cevi zrak pol se haldi samo zunanji ovoj, medtem ko če pihas mehurčke imas manjše mehurčk ekateri se hitreje ohladijo, in bi hitreje ohladil zrak..

Hvala za ogovore.

lp

Prjatu, pozabi hidroponiko. Resno ti to priporočam, zadeva ne prinese nič dobrega gledano s stališča hranljivosti za človeka in posledično zdravja. Raje se pozanimaj o biodinamiki in se po možnosti včlani v kakšno društvo (Ajda npr.)
Glede CO₂ imaš odgovor že na pošti; na kratko: ja poveča maso rastline.
Ja, sistem radiatorja poveča učinek hlajenja oz. gretja. Najboljši učinek imajo t.i. registri, kjer rebra izgledajo kot satovje, vmes ali pod njimi pa teče cev s prenostnikom (voda, plin, kakšna druga tekočina). Pri gojenju rastlin pa imaš najboljši in najučinkovitejši način hlajenja (če imaš rastlinjak) preko izparevanja vode. Zadeva izgleda približno takole: iimaš cev po kateri priteka zrak od zunaj, na tej cevi je montiran ventilator, takoj za ventilatorjem pa je neke vrste prepusten zalon in poroznega materila, preko katerega teče voda (ne curkoma, samo toliko, a je zaslon stalno vlažen. Zrak se na ta način ohladi tudi za več kot deset stopinj. je pa tu hakeljc; zunanji zrak ne sme biti zasičen z vlago. Se pravi pri relativni vlažnosti preko 90 % sistem deluje boljšvoh. Najbolje deluje če je RV manj kot 60 %. Temperaturne padce se da zelo natančno izračunati, ampak jaz žal nisem pravi naslov za take vaje  

Še konkretno:
1.) Če zrak pihaš skozi rebra princip radijatorja. Rebra imajo veliko površino in hladijo ali segrevajo.
Imaš zgorajodgovor; drži.

2.)Če imamo cev po kateri teče zrak in je ta cev iz palstiek ozirma baker bi bil najboljši in je namočen v vodo. (tole se dela pri snopsu)
(baker mamo na procesojih za računalnik)
Kovina je boljši prevodnik, torej če že potem uporabljaj kovino. Čeprav imaš dandanašnji tako tanke in trpežne plastične cevi, da aluplasta ne omenjam da ni velike razlike. Pri plastiki moraš pazit len a temperaturne razlike, da ti ne propade prehitro (raztezki in podobno ...). Učinek hlajenja (ali pa gretja) je pri tej zasnovi pač odvisen od dolžine cevi in T medija v kateri zadeva teče. Dandanašnji se na ta način pasivno (ali pa aktivno preko toplotne črpalke) ohlajajo ali ogrevajo hiše, ki imajo cevi zakopane v vrtu, po njih pa se pretaka lai zrak (uporaben neposredno) ali tekočina. Hja, variant kolikor hočeš, nobena pa ni zastonj  a

3.) Če bi zrak lepo vpihovali skozi šobo v mrzlo tekočino in zgoraj zajemali anzaj.
Ni najboljši način, ker potrebuješ relativno močne ventilatorje za tako vajo, poleg tega bi bil zrak nasičen z vlago, kar ni vedno dobro ... Zrak sam deluje kot izolator, torej se tudi v mehurčkih ne bi ravno hitro ohlajal (ali segreval). Ne vem, meni tale varianta ni najbolj všeč no ...

Hmmmm ... morda bova hitreje prišla do odgovora, če bi ti povedal kaj bi pravzprav rad hladil (hišo, rastlinjak ......, atmosfero  )
Glede na tvoje zanimanje predpostavljam, da bi to rad počel za čim manjši denar oz. zastonj, drži? (tega še nisem pogruntal, vem pa za par dobrih idej )

Zakaj hidroponika ni dobra? Hmmm ... ne vem kako bi na kratko in izčrpno odgovoril na tole, bom pa poskusil.
Hidroponika na eni strani temelji na Liebigovem zakonu minimuma (poglej si tole http://sl.wikipedia.org/wiki/Justus_von_Liebig#Liebigov_.C4.8Deber.2C_ki_ponazar... ; najbrž pa se še iz osnovne šole spomniš slike čebra z različno dolgimi dogami, ki drži samo toliko vode, kot je dol/visoka najnižja doga) in na drugi strani pa dejstvu, da rastlina lahko (celo zelo) dobro uspeva v raztopini hranil, kjer potrebujesamo oporo za korenine oz. substrat, ki jim omogoča po eni strani dihanje in drugi stalni dotok hranilne raztopine. Kot si že ugotovil je zato nalogo idealna kamena volna ali pa šota.
Tako pravi "stroka". Dejstva pa govorijo malček drugače. Hrana pridelana na tak način sicer izgleda oh in sploh super, je pa praktično brez okusa, da o hranilni vrednosti ne govorimo. Pa ne govorim o vsebnosti beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov (ta je v okvirih norm). Govorim o hranilni vrednosti hrane, ki zraste na živih tleh, obsijani s soncem in dozoreli v času, ki je za to najprimernejši (ne pradižnik sredi zime).
Ker obstaja še eno strokovno potrjeno dejstvo, ki ga hidroponika rahlo zanemarja. Koreninski sistem navadno jemljemo samo kot črpalko za hranilne ione (dušik, kallij, kalcij, cink, vodo .... , da ne naštevam vsega). In to v svojem bistvu tudi je. Ampak korenine so sposobne sprejeti in prevesti v rastlino tudi kompleksne molekule kot so sladkorji in celo beljakovine. Torej rastlina, ki raste na zemlji pregnojeni z organsko maso, na kateri živi za cel planet živih bitij, vključno (ali pa predvsem ) z bakterijami in gljivami, ki to maso predelujejo in katerih odpadne snovi potem rastlina popapa rastlina) je veliko bolj zdrava, okusna in prinaša veliko več dobrobiti za človeka kot rastlina vzgojena na hidrponiki.
Seveda obstaja še ena malo manj otipljiva razlaga za tako razliko  in ta je, da se človek ne hrani samo z OH ali beljakovinami ali ...(no, vsaj ne samo), ampak tudi z esencami, ki jih rastlina lahko pridobi samo od sonca in planetov, ki na njo vplivajo med rastjo in predvsem dozorevanjem (glej biodinamiko in Rudolfa Steinerja).

Pa še ena primerjava, ki sicer ni neposredno povezana z hidroponiko, ti pa da relativno dobro predstavo o čem govorim: vzami recimo eno štruco navadnega belega kruha in eno štruco (hlebček ali kakorkoli hočeš temu reči) rženega, po možnosti spečenega doma, za nas pa bo dovolj tudi kupljen (ampak mora biti pravi ržen iz največ 30 - 40 % pšenične moke). Zvagaj oba, potem pa primerjaj koliko enega ali drugega kruha poješ preden si sit. Mislim, da boš presenečen.
Pri tem je treba vedeti, da je pšenica žito, ki je "našponano" do skrajnih proizvodnih možnostih, rž pa je še vedno zelo podobna tisti izpred sto in več let. Pšenica potrebuje intenzivno nego, rž pa praktično samo poseješ (pa še to ne sme biti preveč rodovitna zemlja, ker drugače poleže) in potem požanješ. Gre za razliko v intenzivnosti pridelave, ki lepo nakazuje tudi razliko v pridelavi na hidroponiki in klasični pridelavi.
Zakaj se na hidroponiki pridelujejo samo vrtnine in še to večinoma plodovke (solate so bolj ko ne izjema)?

Je pa res, da je hidroponika relativno dobra rešitev za pridelavo hrane v časih, ko hrane ne bo v trgovinah. Ampak, kje boš dobil hranilne raztopine in kje elektriko (dobro, zanemarimo množnost, da jo proizvajaš sam) za osvetlitev in gretje/hlajenje? Poleg tega je to možnost kratkega veka, ker če se boš s tako hrano hranil, boš prej ali kasnej zbolel (jaz bi stavil na prej )

produkcija se poveča ful - (masa - kaj pa - vsebina?)

sam jaz sem še vedno za - sonce voda zrak svoboda  


zagovarjam kolikor se pač da, da tisto nekaj zraste v Zemlji, ja zalito z Vodo in obsijano z Soncen
natur
domačica

ker ti to potem tud ješ, ali kako drugače pač konzumiraš

A je kdo probal hidro gojenje ?

Quote:

Još jedno pitanje ,  rastlina potrebuje določena gnojila elemente - dušik magnezij itd in v bistvu ni razlike med recimo dušikom v naravi ali dušikom iz steklenice gnojila ali pač saj molekula dušika je molekula dušika v gozdu ali pa v flaši