Nizozemski parlamentarec predstavil politiko do prepovedanih drog

So za pragmatični in realistični prisop

Mladi Nizozemci po heroinu ne posegajo več, zato pa v tej državi postaja vedno hujši problem ecstacy

LJUBLJANA, 15. - Nizozemski parlamentarec Boris Dittrich je včeraj na Fakulteti za družbene vede predstavil nizozemsko politiko na področju prepovedanih drog. Nizozemski model se namreč v javnosti pogosto idealizira, ljudje pa imajo o njem tudi napačne predstave. Na primer to, da so na Nizozemskem nekatere droge legalizirali.

 

 

 

Na tem predavanju sem bil in sem zadovoljen z Evropo

Predavanje se je začelo z govorom dekana FDV, ki je ponosno govoril o študentih njegove fakultete, ki so naredili projekt Prohibicija, v okviru ŠOU, kazal na plakate ki so bili nalepljeni na tabli in nam še povedal da projekt štarta (no ja štartal je že) v začetku novega šolskega leta.
To sicer ni spodbudno če vemo da Urad za droge pripravlja Novo politiko drog na slovenskem - novo strategijo, za katero smo upali da bo prišla med ljudi prej kot čez 1 leto.
Za dekanom (mislim da je bil dekan), je imel govor direktor urada RS za droge Krek.
On nam je povedal da so začeli izdelovati novo strategijo pred kakšnim letom. Da delajo na usmeritvah za naslednjih 5-7 let in so se srečali s prenekatero dilemo:

  • Kako izvajati učinkovito preventivo?
  • Kako zmanjšati stigmatizacijo?
    sprejemanje drugačnosti
  • Odnos do marihuane
    Dekriminalizacija
  • Kako do političnega konsenza?
  • Kako ugodit vsem konvencijam ZN?

 

Nizozemska politika do prepovedanih drog

Že v 70ih letih so ločili mehke (marihuana, hašiš) in trde droge (heroin, kokain, crack)

 

MEHKE DROGE

Za mehke namreč menijo, da zdravju niso zelo škodljive, škodljive so edino v toliko kot je škodljiv tobak s pomočjo katerega jih kadimo, še posebno pa veliko manj škodljive od alkohola, droge, ki jo sicer Nizozemci uporabljajo veliko bolj množično.
Imajo Kofi šope - lokale kjer lahko kupimo travo. Ti lokali pa imajo posebna pravila:

  • Če lastnik prodaja trde droge mu lokal zaprejo.
  • Kupec (polnoletni) lahko kupi samo 5 g, prodajalec pa ima lahko pri sebi max. 35 g, ko mu zmanjka mora po novo zalogo (temu modeli rečejo 'Hipocracy of the back door', ker je kupovanje večjih količin prepovedano (zaradi skladnosti z konvencijami ZN), in tukaj lastnikom malo gledajo skozi prste)
  • Ne sme se reklamirat Coffe Shopov
  • Okrog lokala mora biti poskrbljeno za mir
  • Mlajši od 18 let sploh nimajo vstopa, ker niz. ne spodbujajo uporabe marihuane, saj niti ni prepovedana, kot tudi posest, niti za tiste mlajše od 18 let, kupovanje v Coffe Shopih pač je.

Vse prekrške v zvezi s tem se kaznuje z zaprtjem lokala.

Kadit travo je nevarno zaradi tobaka, ki ga primešaš zraven. To je model reku.

Ugotovili so da :
alkohol naredi ljudi aresivne - to je nevarno - to je tudi drago za državo.
trava pač ljudi naredi mirne (peacefull)

Trava ni legalna jo samo tolerirajo. Kot tudi vse več Evropskih držav, ki vidijo v Nizozemskem primeru prihodnost - stran od reprasije in v ozaveščanje. Vse države smo namreč podpisnice deklaracij ZN ki govorijo otem da se bodo vse podpisnice po najboljših močeh borile za to da bi se droge nehale uporabljat.
Zaradi tega ne moreš legalizirat, lahko pa dekriminaliziraš - napišeš pravila za uporabo.

Zaradi natančnega nadzora in posledičnega odvzema dovoljenj kršiteljem se število teh lokalov v zadnjih letih zmanjšuje, s 1150 pred tremi leti na 845 letos. Glede na podatke, koliko Nizozemcev uživa marihuano, menijo, da imajo coffee shopov še vedno pol preveč. A so pogoste stranke turisti iz drugih dežel, ki jih pritegne prav ta posebna nizozemska ponudba.

TOREJ UPORABA MARIHUANE SE ZMANJŠUJE, KLJUB TEMU DA JO LJUDJE LAHKO PROSTO UPORABLJAJO, saj se število prodajaln zmanjšuje, ne pa povečuje.

Pot je prava, zato informirajo druge (predvsem Evropske) države o tem in veliko držav uvaja podobno politiko, saj so nizozemci na svojem primeru v 30 letih dokazali da je to bolje. Oni so namreč imeli celo štalo z drogami predvsem zaradi pristanišč, ko dotoka drog niso mogli kontrolirati.

 

TRDE DROGE

Trde droge so prepovedane - prohibicija.

Extazi je najbolj uporabljan (popular) med nizozemsko mladino od trdih drog. Glih zdej so ugotovil da je full nevaren, da naredi nepopravljivo škodo v možganih. V državi imajo ogromno laboratorijev za izdelavo e-jev, so med največjimi proizvajalci, to jih žalosti.
Ker je na partyih okrog 25% ljudi pod vplivom ecstasya, bodo poskrbeli, delno so že, za pregled kakovosti tabletk.

Heroin: uporabnikov je premalo da bi bili politično zanimiv problem, to trenutno ni popularna droga, mladi je ne uporabljajo, imajo raje koko in krek. odvisniki so povečini stari od 30 let naprej. Imajo sicer programe za odvisnike: zastonj igle, metadon ... in seveda strogo zakonodajo.

Tukaj vmes je model čist pozabu in nam zdej povedu o

GOBICAH

Gobice prodajajo v Smart Shop-ih, te rastejo v gozdu in ko itak niso prepovedane. Opažajo da jih vedno več mladih kupuje in uporablja.

Tu se je predavanje končalo.

Začela so se vprašanja gostom - še en od gostov je odgovarjal na vprašanja, ostlai so bolj poslušali.

prvo vprašanje je bilo namenjeno extaziju in sicer o tisti raziskavi s katero so dokazali da e škoduje možganom, nepopravljivo škoduje.

  • 55 ljudi se je pritoževalo in so jih opazovali več let
  • veliko ljudi je imelo 'serious problems'
  • in pol (kasneje) je še tadrug model (prosikjutor, drgač sta pa oba bila sodnika prej) povedu da, so mu zdravniki, experti, s katerimi se je pogovarjal rekli da če moraš jest jej rajši koko , naredi manj škode kot exstazi.

Pol je en policaj (slovenski) mal fakte govoru in tra,la,la in hopsasa, in model mu je po svojih najbojših močeh odgovarju na standardno debilna vprašanja ... uglavnem, model ni imel pojma, da sprejemanje drugačnosti (ne pa njena prepoved) ozavešča človeka. kar je vse kar je point tuki, oni delajo na tem da ozaveščajo narod, kar skoraj nobena džava ne dela. Oni očitno pač ja (nizozemci - šefi in raja, vsi skupi): travo imajo v prosti prodaji, točno vedo kaj je ona, gobice tudi, še malo pa bodo lahko modeli kupovali ostale rastline moči v trgovinah in ko bodo videli da to deluje, bodo legalizirali vse droge tudi prepovedane, saj se bo število uživalcev edino tako zmanjšalo, s pomočjo ozaveščanja, ozavestiti pa ne moremo dokler nam je prepovedano in zato mora biti ne kao : dej sine jej boš vidu kva boš meu zavesti. ne. kao : ti, tole tuki obstaja, dela ti to in to, brez laži, sm probu, niti ti ne priporočam probat ampak če se ti zdi da je to tvoja pot, pot bojevnika, probi ampak pol se moraš borit, ne pa ležat. Ker pol boš 100% vedu kaj moraš delat, in če tega ne boš delu bo drek.
nekako tako, kdo drug bi pa drugač reku. ampak noben nebi reku: če boš te bomo dal u zapor.

Vse glupe zakone, ki jih imajo jih imajo, imajo zaradi konvencij ZN. Trgovino vseh drog morajo preganjati. Čeprav so se naučili, na svojem lastnem primeru, da to ni prava pot za zmanjševanje števila uporabnikov.

Imeli so idejo, da bi naredili plantažo kjer bi gojili travo, jo prodajali in s tem bi lahko prepovedali vse druge vrste mehkih drog kot tiste, ki jih pridelajo sami.
To je za državo valjda full keša, sploh če veš da vsaj polovico trave pokupijo turisti in da si ljudje do 5 biljk itak sadijo sami doma, saj jim ne sikajo za tako malo količino.
ampak
so modeli pa dobili dovoljenje od ZN (tistega ki je (formalno) edini proti), da zasadijo plantažo, take kvalitetne in jo uporabljajo v medicinske namene.
To pomoje je pa the ultimate priznanje, ki ga sploh rabimo, v medicinske namene, trava, od ZN požegnan, ki teži zaradi svkojakih drog. To je pa že informacija, ki je veliko vredna.
skratka dovolili so (ZN) da jo uporabljajo za :

  • Multipla skleroza
  • Neozravljiv rak in Aids
  • glavkom

Za te bolezni bodo nizozemski zdravniki lahko predpisovali travo, tako doma vzgojeno.

POT JE PRAVA.

Oni so problem imeli in ga rešujejo dobro - uspešno, vse pokažejo, vse podatke, nič ne skrivajo.

to je moje poročilo s predavanja
s predavanjem sem bil zelo zadovoljen.

 

 

to je nadaljavanje od gor - iz dnevnika

V tej državi so se že v 70. letih odločili, da bodo do problema drog imeli pragmatičen in realističen odnos, z vidika javnega zdravstva in ne represije. Tako so ločili mehke (marihuana, hašiš) in trde droge (heroin, kokain, crack) in do obojega zavzeli različno politiko. Za mehke droge namreč menijo, da zdravju niso zelo škodljive, še posebno pa veliko manj škodljive od alkohola, droge, ki jo sicer Nizozemci uporabljajo veliko bolj množično. Na tak način so ločili trga mehkih in trdih drog. Posest mehkih drog za osebno rabo (pet gramov) ni več kazniva, uporabnikom pa so omogočili, da jih nabavijo v tako imenovanih coffee shopih - lokalih, kjer prodajajo marihuano in druge izdelke iz konoplje. Hkrati so določili natančna merila, po katerih morajo ti lokali delovati.
Zaradi natančnega nadzora in posledičnega odvzema dovoljenj kršiteljem se število teh lokalov v zadnjih letih zmanjšuje, s 1150pred tremi leti na 845 letos. Glede na podatke, koliko Nizozemcev uživa marihuano, menijo, da imajo coffee shopov še vedno pol preveč. A so pogoste stranke turisti iz drugih dežel, ki jih pritegne prav ta posebna nizozemska ponudba.
"Napačno je mišljenje, da smo na Nizozemskem marihuano legalizirali," je poudaril Boris Dittrich in pojasnil, da legalizacijo onemogočajo mednarodne konvencije, katerih podpisnica je tudi Nizozemska. Po drugi strani pa še naprej vodijo strogo politiko do heroina in drugih trdih drog, predvsem preprodajalcev teh drog. Si pa prizadevajo, da bi čim več uporabnikov trdih drog pritegnili v programe zmanjševanja škode in zdravljenja, ki so številni in raznovrstni.
Opažajo pa, da so uporabniki heroina čedalje starejši, kar pomeni, da mladi po njem ne posegajo več zelo pogosto. Zato pa hud problem postaja ecstasy, ki ga na Nizozemskem uvrščajo med trde droge. Ker je Nizozemska med največjimi proizvajalkami te droge, so pri policiji ustanovili poseben oddelek, ki išče ilegalne laboratorije in uničuje tabletke. Prav tako so dovolili, da na koncertih, kjer mladi to drogo množično uživajo, v posebnih laboratorijih ponujajo testiranje tabletk. O tem si sicer parlamentarne stranke niso enotne. Prav tako si niso enotne o tem, ali bi marihuano, ki bi se prodajala v coffee shopih, gojili na posebnih, državno nadzorovanih plantažah. Nizozemska politika do mehkih drog je v nekaterih točkah namreč dvolična, saj na primer ob tem, da omogoča prodajo mehkih drog, ne dovoljuje njene množične pridelave. Lastniki coffee shopov zato marihuano in hašiš, ki ju prodajajo, kupujejo na črnem trgu.

dnevnik, 15.12.2001