Bush napoveduje največje povečanje javnih izdatkov za vojsko in varnost v zadnjih dveh desetletjih

PRORAČUN POD TAKTIRKO TERORIZMA

Po letu 1997 prvič primanjkljaj - Predsednikove izjave napovedujejo širjenje vojne proti terorizmu

WASHINGTON, 25. - Ameriški predsednik George Bush je včeraj napovedal, da bo predlagal povečanje stroškov za vojsko in domačo varnost za 48 milijard dolarjev v prihodnjem letu, kar je največje povišanje teh postavk v zadnjih dveh desetletjih. Dodatni denar bodo porabili predvsem za nakup visokotehnološkega orožja in za vojno proti terorizmu, ki se bo po Bushevih besedah sodeč še razširila.

Omenjeni postavki sta prednostni v proračunu za letošnje in prihodnje leto. Bush je povedal, da bo ameriška vlada na vse načine skušala zaščititi svoj narod, ko je razlagal o nakupih orožja, graditvi protiraketnega ščita, dvigu plač v vojski, razvoju vozil brez posadke in drugih izdatkih. "Nakup teh orožij bo morda obremenil naš proračun, a ne bomo varčevali, ko gre za vprašanje obrambe naše dežele," je povedal predsednik.
Od omenjene vsote bodo 10 milijard namenili za "vojne rezerve", in sicer za financiranje kakršne koli širitve vojne proti terorizmu. "Naš boj proti terorizmu se je začel v Afganistanu, a se tam ne bo tudi končal. Še vedno se spoprijemamo s sovražnikom v senci, ki čemi v temnih kotičkih Zemlje. Pred nami so nevarnosti in žrtvovanja, a Amerika ne bo stala križem rok," je povedal Bush.
Dodatna sredstva za domačo varnost bodo namenili za policijo, gasilce, urgenco, zavarovanje ameriških meja, boj proti bioterorizmu, okrepljeno delovanje obveščevalnih služb, povečevanje varnosti v prometu in druge pobude, povezane z državno varnostjo. Skupno se je postavka za domačo varnost skoraj podvojila na 37,7 milijarde dolarjev.
Povečanje obrambno-varnostnega kolača je največje od časov Ronalda Reagana v 80. letih. Povečanje sredstev za obrambo podpirajo tudi demokrati, ki si pri tem vprašanju ne upajo oporekati republikancem, saj gre za nekaj, čemur po terorističnih napadih septembra lani trdno stoji ob strani domača javnost.
Zato pa se bodo demokrati v letu, ko bodo kongresne volitve, gotovo udarili z republikanci glede drugih postavk. Tako že poteka medstrankarska bitka glede Bushevega načrtovanega paketa za oživitev gospodarstva.
Bush bo predlog proračuna za leto 2003 (fiskalno leto se začne 1. oktobra letos) uradno predstavil 4. februarja. Že zdaj pa je znano, da bodo imele ZDA prvič po letu 1997 proračunski primanjk~jaj, in to že v letošnjem proračunu. Po napovedih bo ta za fiskalno leto 2002 znašal 106 milijard dolarjev, zlasti zaradi dogodkov 11. septembra lani. Za leto 2003 Bela hiša načrtuje primanjkljaj v višini 80 milijard dolarjev.
Večina primanjkljaja je posledica povečanih izdatkov za vojsko in varnost. "Poteka vojna in predsednik je odločen, da v njej zmaga. Po najboljših močeh smo se potrudili storiti, kar je potrebno," je povedal
glavni svetovalec za proračun v Beli hiši Mitchell Daniels.
Po njegovem gre za kratkoročni primanjkljaj. Pravi, da bodo morda že leta 2004 imeli presežek. Takrat naj bi se gospodarstvo že izkopalo iz recesije.
Proračunski izračuni temeljijo na oceni o skromni 0,7-odstotni gospodarski rasti v koledarskem letu 20f12. Za leto 2003 napovedujejo 3,8-odstotno rast.
Bela hiša za letos načrtuje rahlo gospodarsko rast v prvem polletju in skokovito rast v drugi polovici leta. Takšne ocene je precej zmerno sprejelpredsednik zveznih rezerv;finančna avtoriteta ZDA Alan Greenspan. Vendar pa gospodarstvu po ocenah zveznih rezerv očitno le kaže nekoliko bolje, saj analitiki ocenjujejo, da na zasedanju prihodnji teden ne bodo znižali obrestnih mer. To so lani storili kar enajstkrat, potem ko so mnogi gospodarski sektorji, zlasti informacijski, zašli v težave.
Greenspanove včerajšnje ocene so povzročile rast obeh indeksov,na newyorški borzi. (pp)

dnevnik 25.1.2002