|
Mihaelovo sporocilo z dne 29. 9. 1996 Ani Pogacnik
Spoznanja pritekajo do vas na razlicnih nivojih in v razlicnih oblikah.
Od vas samih je odvisno, katera izmed njih sprejmete, katerim sledite
in katera zavrzete. Od tega je odvisna vasa razvojna pot. Vedno imate
na izbiro vec moznosti, izberete pa le eno in to je nato vodilo. Po lastni
presoji izbirate med moznostmi, ki so vam na voljo, in temu pravimo pot
iivljenja oziroma pot razvoja.
Zivljenje je zgrajeno tako, da vedno ponuja vec moznosti, od katerih vsaka
vodi proti istemu cilju, ceprav vsaka na precej drugacen nacin. Od vas
pa je odvisno, po kateri izmed ponujenih poti boste sli.
Vse poti so zgrajene iz "tezjih" in "lazjih" preizkusenj,
odlocanj, ovir ... preko katerih morate, da se naucite novih spoznanj,
da razvijate sebe in da lahko sprejmete sporocila, informacije, ki vas
vodijo na naslednjo stopnjo.
Zivljenje lahko primerjamo s stopnicami, po katerih se vzpenjate. Nekateri
ste pri tem hitrejsi, drugi pocasnejsi, toda tudi to je odvisno od poti
po kateri greste. Velikokrat si sami izberete "tezjo" pot, saj
morate skozi neko preizkusnjo, ki vam bo nakazala nadaljnjo pot.
Zavedajte se, da napacnih poti ni. So sicer razlicne poti, razlicno so
"zahtevne", niso pa napacne. Edina prava pot je pot, na kateri
trenutno ste. To seveda ne pomeni, da niste odgovorni za svoje odlocitve,
za svoj razvoj in konec koncev za svoje zivljenje. Ce to ne bi bilo tako,
bi bili le nemocne, nebogljene lutke, igrace, vodene skozi labirint zivljenja.
To pa seveda ne bi bila pot razvoja, pri kateri morate sami sodelovati,
odlocati. Vi ste tisti, ki vodite, vi ste tisti, ki se odlocate, in vi
ste tisti, ki usmerjate.
Teorije o absolutni usodi, ki pravijo, da sami ne morete vplivati na svoje
zivljenje, so le beg pred odgovornostmi, ki jih imate, in beg od resnice.
S tem se le izkažete kot ubogi reveži, nič krivi, da živite, kakor pač
živite. Smilite se sami sebi in prosite za usmiljenje drugih. Trdite,
da vas življenje tepe, pri čemer seveda ne morete ničesar spremeniti ali
izboljšati, saj je življenje kruto in nam je tako usojeno. Življenje ni
kruto, kruti ste vi sami, ker ga takšnega vidite, in ker vam ugaja, da
je takšno, da bi se lahko sami sebi smilili. S tem sledite poti, ki vam
omogoča tovrstne izkušnje.
Kot nasprotno temu seveda obstaja mišljenje, da ste absolutni vladarji
svojih življenj. To zopet ni res, saj ne poznate ciljev in tudi ne poteka
splošnega razvoja. Duša je tista, ki vas vodi, saj ima "shranjene"
informacije, pridobljene v preteklosti, in pozna začrtano surer, v katero
morate iti.
Srednja verzija je prava. V življenje vstopite kot na nekakšnih tirnicah,
ki so glavna usmeritev. Pridete z nekim namenom in nekim ciljem, ki ga
morate doseči. Vedno je več možnosti, kako do tega priti. Večkrat se znajdete
na križpotjih, na katerih se morate odločati, kam in kako. In od teh odločitev
je odvisen razvoj.
Seveda je del "načrta" že izrisanega, ko se rodite in temu se
ne da izogniti. To je "usoda", vzorec, ki naj bi mu sledili
celo življenje, ne glede na to, ali ste mu sposobni slediti in se iz njega
nekaj naučiti, ali pa se vrtite v začaranem krogu in ne mate najti poti,
ki bi vas peIjala naprej.
Če bi bilo res, da je vse odvisno samo od usode, bi bili danes vsi na
enaki stopnji razvoja, vsi bi bili "enaki". Tudi ni res, da
je življenje nekomu naklonjeno, nekomu pa ne; da imajo višje Bile nekoga
rajši od drugega. Vsi ste ljubljena bitja in vsi ste eneko dragoceni,
vsi enako pomembni.
Vse torej kaže, da je pri razvoju zelo pomembna subjektivna komponenta,
saj to odloča o poteku življenja. Zavedati se je potrebno, da so vaše
odločitve zelo pomemben in odgovoren element razvoja. Čeprav se sliši
zastrašujoče, kar sicer ni namen sporočila, je od vas odvisno, ali boste
znali "izkoristiti" izkušnje, informacije ..., ki so vam ponujene,
in stopiti korak naprej na poti razvoja, ali pa se boste vrteli na isti
točki, ker se bojite sprememb in lastnega življenja ter sami sebe. Od
vas je odvisno, kolikQ boste "odnesli" iz življenja, in kaj
se boste naučili za nadaljnjo pot. Vi sami ste tisti, ki lahko "zapravite"
možnost za hitrejše napredovanje in korak naprej. Ni temu kriva usoda
in ne življenje, ampak vi sami.
Uresnicenje nebeskega kraljestva na zemlji
Pri iskanju sledi za Petim evangelijem si nisem pomagal samo s preverjanjem
eterskih plash pri besedilih in z raziskovanjem tekstom nadrejenih arhetipskih
vzorcev. Navdihovalo me je tudi sodelovanje z angelom, znanim po imenu
Mihael. Posamezne Jezusove izreke sem zacel opazovati v ogledalu sporocil,
ki jih je o term Petega evangelija od njega prejemala Ana Pogacnik.
Sporocila, kakrsna prejema Ana, niso preprosti diktati angelskega sveta.
Pri procesu prejemanja sporocil je potrebno avtoricino zavestno sodelovanje.
Sproti se mora odlocati, kaksno logicno obliko naj daje sporocilu, ki
priteka v obliki energijskih impulzov. Ana pravi, da so Mihaelova sporocila
se posebno zahtevna. Vsak vzgib njegovega sporocanja, ki po poti intuicije
doseze njeno zavest, je vecrazseznosten, kar pomeni, da je razclenjen
v razlicne, dopolnjujoce se vsebine. Pri prenosu v linearni jezik se da
upostevati le dolocen segment to vecdimenzionalnosti. "Prevajalka"
se mora pri vsakem novem impulzu odlocati, kateremu od moznih vidikov
sporocila bo sledila, da bi medtem, ko ga zaokroza v logicnem stavku,
ne zasla v katero od njegovih vzporednih plash. Kot primer najinega sodelovanja
z angelskim svetom pri razkrivanju Petega evangelija setn izbral
Mihaelovo sporocilo z dne 29. 9. 1996:
"Spoznanja pritekajo do vas na razlicnih nivojih in v razlicnih oblikah.
Od vas samih je odvisno, katera izmed njih sprejmete, katerim sledite
in katera zavrzete. Od tega je odvisna vasa razvojna pot. Vedno imate
na izbiro vec moznosti, izberete pa le eno in to je nato vodilo. Po lastni
presoji izbirate med moznostmi, ki so vam na voljo, in temu pravimo pot
iivljenja oziroma pot razvoja.
Zivljenje je zgrajeno tako, da vedno ponuja vec moznosti, od katerih vsaka
vodi proti istemu cilju, ceprav vsaka na precej drugacen nacin. Od vas
pa je odvisno, po kateri izmed ponujenih poti boste sli.
Vse poti so zgrajene iz "tezjih" in "lazjih" preizkusenj,
odlocanj, ovir ... preko katerih morate, da se naucite novih spoznanj,
da razvijate sebe in da lahko sprejmete sporocila, informacije, ki vas
vodijo na naslednjo stopnjo.
Zivljenje lahko primerjamo s stopnicami, po katerih se vzpenjate. Nekateri
ste pri tem hitrejsi, drugi pocasnejsi, toda tudi to je odvisno od poti
po kateri greste. Velikokrat si sami izberete "tezjo" pot, saj
morate skozi neko preizkusnjo, ki vam bo nakazala nadaljnjo pot.
Zavedajte se, da napacnih poti ni. So sicer razlicne poti, razlicno so
"zahtevne", niso pa napacne. Edina prava pot je pot, na kateri
trenutno ste. To seveda ne pomeni, da niste odgovorni za svoje odlocitve,
za svoj razvoj in konec koncev za svoje zivljenje. Ce to ne bi bilo tako,
bi bili le nemocne, nebogljene lutke, igrace, vodene skozi labirint zivljenja.
To pa seveda ne bi bila pot razvoja, pri kateri morate sami sodelovati,
odlocati. Vi ste tisti, ki vodite, vi ste tisti, ki se odlocate, in vi
ste tisti, ki usmerjate.
Teorije o absolutni usodi, ki pravijo, da sami ne morete vplivati na svoje
zivljenje, so le beg pred odgovornostmi, ki jih imate, in beg od resnice.
S tem se le izkažete kot ubogi reveži, nič krivi, da živite, kakor pač
živite. Smilite se sami sebi in prosite za usmiljenje drugih. Trdite,
da vas življenje tepe, pri čemer seveda ne morete ničesar spremeniti ali
izboljšati, saj je življenje kruto in nam je tako usojeno. Življenje ni
kruto, kruti ste vi sami, ker ga takšnega vidite, in ker vam ugaja, da
je takšno, da bi se lahko sami sebi smilili. S tem sledite poti, ki vam
omogoča tovrstne izkušnje.
Kot nasprotno temu seveda obstaja mišljenje, da ste absolutni vladarji
svojih življenj. To zopet ni res, saj ne poznate ciljev in tudi ne poteka
splošnega razvoja. Duša je tista, ki vas vodi, saj ima "shranjene"
informacije, pridobljene v preteklosti, in pozna začrtano surer, v katero
morate iti.
Srednja verzija je prava. V življenje vstopite kot na nekakšnih tirnicah,
ki so glavna usmeritev. Pridete z nekim namenom in nekim ciljem, ki ga
morate doseči. Vedno je več možnosti, kako do tega priti. Večkrat se znajdete
na križpotjih, na katerih se morate odločati, kam in kako. In od teh odločitev
je odvisen razvoj.
Seveda je del "načrta" že izrisanega, ko se rodite in temu se
ne da izogniti. To je "usoda", vzorec, ki naj bi mu sledili
celo življenje, ne glede na to, ali ste mu sposobni slediti in se iz njega
nekaj naučiti, ali pa se vrtite v začaranem krogu in ne mate najti poti,
ki bi vas peIjala naprej.
Če bi bilo res, da je vse odvisno samo od usode, bi bili danes vsi na
enaki stopnji razvoja, vsi bi bili "enaki". Tudi ni res, da
je življenje nekomu naklonjeno, nekomu pa ne; da imajo višje Bile nekoga
rajši od drugega. Vsi ste ljubljena bitja in vsi ste eneko dragoceni,
vsi enako pomembni.
Vse torej kaže, da je pri razvoju zelo pomembna subjektivna komponenta,
saj to odloča o poteku življenja. Zavedati se je potrebno, da so vaše
odločitve zelo pomemben in odgovoren element razvoja. Čeprav se sliši
zastrašujoče, kar sicer ni namen sporočila, je od vas odvisno, ali boste
znali "izkoristiti" izkušnje, informacije ..., ki so vam ponujene,
in stopiti korak naprej na poti razvoja, ali pa se boste vrteli na isti
točki, ker se bojite sprememb in lastnega življenja ter sami sebe. Od
vas je odvisno, kolikQ boste "odnesli" iz življenja, in kaj
se boste naučili za nadaljnjo pot. Vi sami ste tisti, ki lahko "zapravite"
možnost za hitrejše napredovanje in korak naprej. Ni temu kriva usoda
in ne življenje, ampak vi sami."
Pri zadnjem odstavku navedenega sporočila ne gre spregledati vzporednice
s Priliko o talentih, o kateri v 25. poglavju svojega evangelija poroča
Matej. Prilika pripada skupini Jezusovih izrekov, s katerimi je skušal
utemeljiti pojem "nebeškega kraljestva". Z nebeškim kraljestvom,
pravi, je kot z gospodarjem, ki se odpravlja na pot in skliče služabnike,
da bi jim zaupal svojo lastnino v varovanje:
"Enemu je dal pet talentov, drugemu dva in tretjemu enega, vsakemu
po njegovi zmožnosti in odpotoval". (Mt 25/15)
Uvodni del prilike govori o različnih sposobnostih, ki jih ljudje ob rojstvu
prinesemo s sabo. Gre za vnaprej določene vzorce, spletene iz posledic
naših predhodnih življenjskih ciklov. Prilika jih primerja s kosi žlahtne
kovine - talenti. Na suet jih prinesemo kot doto, ki nam bo pomagala pri
soočanju z nalogami, s katerimi nas zasipa življenje. Ker pa je dosežena
stopnja razvoja pri posameznih ljudeh različna, je različno tudi število
"ta
Mihaelovo sporocilo,
ki ga je Ana Pogacnik prejela 6. novembra 1996:
"Smisel vasega zivlenja je vec kot le to, da zadostite svojim fizicnim,
custvenim in drugim potrebam. Zivljenje je "sola in hkrati najboljsi
ucitelj, ki vas vodi skozi razlicne situacije, preizkusnje in vam preko
le-teh pomaga, da nabirate informacije, izkusnje, ki jih potrebujete za
osebno rast. Smisel zivljenja je torej nehehno ucenje in sprejemanje informacij,
skozi katere rastete in se razvijate. Zivljenje bi morali jemati kot dar,
ki vam je podarjen, da se prek njega nekaj naucite, in ne kot muko, ki
jo morate pretrpeti. Negativen odnosdo zivljenja vas odbije od moznosti,
da bi sprejeli potrebna sporocila in jih lahko pravilno razumeli. Zelo
pomemben je vas odnos do zivljenja, saj vas prav to spodbuja k rasti ali
pa vas zavira. Kot ze receno, je pot zivljenja odvisna tudi od vasih odlocitev
in vase izbire in prav pri tem je tako pomembno, kaksen odnos imate do
zivljenja, in kako le-tega vidite. Vsako zivljenje, skozi katero greste,
vam pusti neko splosno sporocilo, ki ga dojemate postopno, skozi vse zivljenje.
Vse zivljenje pravzaprav gradite to sporocilo skozi razlicna spoznanja,
dozivetja, situacije ... , vse zivljenje vsrkavate informacije, ki vam
pomagajo pri razvoju, tako osebnem kot splosnem razvoju clovestva in s
tem civilizacijskem razvoju. Vsako zivljenje je zato tako dragoceno in
neprecenljivo, saj vam daje moznost, da se ucite in rastete.
Nauciti se morate zivljenje gledati vecplastno in kot celoto, saj vam
to pomaga, da mate izlusciti glavni tok zivljenja. To pa vam omogoca boljsi
pregled nad dogodki, ki se odvijajo, predvsem pa vam je v pomoc, da se
ne zapletate v "nepotrebne" malenkosti. Preveckrat se zapletate
in osredotocate na dogodke, ki so, gledano z vidika celega zivljenja,
obrobni. Po nepotrebnem na to nacin izgubljate energijo in preveckrat
prav zaradi takih zapletanj izgubite voljo do zivljenja. Seveda je vsak
dogodek, v katerega ste kakorkoli vpleteni, pomemben in vam prinasa neko
informacijo, vendar je prav, ce se naucite zivljenje gledati kot celoto.
Neprekinjeno je potrebno slediti niti zivljenja, sicer ste le izgubljena
bitja, ki brezglavo tavajo po "sahovnici" zivljenja."
Resnicni prilikin zakljucek zazveni ze verz prej s stavkom, ki poudarja
pomen ustvarjalnega ravnanja z lastnimi talenti:
"... kajti vsakemu, ki ima, se bo dalo in bo imel obilo, tistemu
pa, ki nima, se bo vzelo tudi to, kar ima." Razglabljanje o ustvarjalnem
ravnanju s tem, kar cloveku ponuja zivljenje, povzemajo
Tri prilike o nebeskem kraljestvu. Nanizane so ena za drugo, njihovo tkivo
je skoraj identicno. (Mt 13/44)
Prva pravi, da je: "nebesko kraljestvo podobno zakladu, skritemu
na njivi, ki ga je nekdo nasel in spet skril. Od veselja nad njim je sel
in prodal vse, kar je imel in kupil tisto njivo."
Druga primerja nebesko kraljestvo s trgovcem, ki isce lepe bisere.
"Ko najde posebno lep biser, gre in proda vse, kar ima in ga kupi."
Tretja pravi, da je nebesko kraljestvo podobno mrezi, ki jo ribic
vrze v morje. Ko se napolni, jo potegne na breg. V njej najde mnogo malih
rib, med njimi dobro, veliko ribo. Vse male ribe vrze nazaj v morje in
brez pomisleka izbere veliko ribo.
Mihaelovo sporocilo, ki ustreza vsebini trek prilik, je Ana Pogacnik
prejela 6. novembra 1996:
"Smisel vasega zivlenja je vec kot le to, da zadostite svojim
fizicnim, custvenim in drugim potrebam. Zivljenje je "sola in hkrati
najboljsi ucitelj, ki vas vodi skozi razlicne situacije, preizkusnje in
vam preko le-teh pomaga, da nabirate informacije, izkusnje, ki jih potrebujete
za osebno rast. Smisel zivljenja je torej nehehno ucenje in sprejemanje
informacij, skozi katere rastete in se razvijate. Zivljenje bi morali
jemati kot dar, ki vam je podarjen, da se prek njega nekaj naucite, in
ne kot muko, ki jo morate pretrpeti. Negativen odnos
do zivljenja vas odbije od moznosti, da bi sprejeli potrebna sporocila
in jih lahko pravilno razumeli. Zelo pomemben je vas odnos do zivljenja,
saj vas prav to spodbuja k rasti ali pa vas zavira. Kot ze receno, je
pot zivljenja odvisna tudi od vasih odlocitev in vase izbire in prav pri
tem je tako pomembno, kaksen odnos imate do zivljenja, in kako le-tega
vidite. Vsako zivljenje, skozi katero greste, vam pusti neko splosno sporocilo,
ki ga dojemate postopno, skozi vse zivljenje. Vse zivljenje pravzaprav
gradite to sporocilo skozi razlicna spoznanja, dozivetja, situacije ...
, vse zivljenje vsrkavate informacije, ki vam pomagajo pri razvoju, tako
osebnem kot splosnem razvoju clovestva in s tem civilizacijskem razvoju.
Vsako zivljenje je zato tako dragoceno in neprecenljivo, saj vam daje
moznost, da se ucite in rastete.
Nauciti se morate zivljenje gledati vecplastno in kot celoto, saj vam
to pomaga, da mate izlusciti glavni tok zivljenja. To pa vam omogoca boljsi
pregled nad dogodki, ki se odvijajo, predvsem pa vam je v pomoc, da se
ne zapletate v "nepotrebne" malenkosti. Preveckrat se zapletate
in osredotocate na dogodke, ki so, gledano z vidika celega zivljenja,
obrobni. Po nepotrebnem na to nacin izgubljate energijo in preveckrat
prav zaradi takih zapletanj izgubite voljo do zivljenja. Seveda je vsak
dogodek, v katerega ste kakorkoli vpleteni, pomemben in vam prinasa neko
informacijo, vendar je prav, ce se naucite zivljenje gledati kot celoto.
Neprekinjeno je potrebno slediti niti zivljenja, sicer ste le izgubljena
bitja, ki brezglavo tavajo po "sahovnici" zivljenja."
Zaklad, zakopan v polju vsakdanjega zivljenja, simbolizira spoznanja in
vedenja, ki so skrita v tkivu nasega zivljenjskega toka. Bodite ves cas
pozorni, da bi lahko pravocasno opazili, v kateri od moznih okoliscin
se
?!?!?
"... ce boste sami sebe spoznali, boste spoznani in spoznali
boste, da ste sinovi zivega Oceta. Ce pa se ne boste spoznali, boste v
revscini in sami boste revscina".
Ze prvo sporocilo, ki ga je Ana Pogacnik prejela od angela Mihaela, ponuja
vpogled v prepletenost osebnega s skupnostnim vidikom razvoja. Natanko
tudi ovrednoti kljucni pomen samospoznavanja, o katerem se Jezus izreka
v zgoraj navedenem tretjem logionu Evangelija po Tomazu:
"Vsako clovesko zivljenje je delcek mozaika celotnega razvoja, celotnega
clovestva, pa ne le clovestva, temvec stvarstva. Zato je tako pomemben
vsak posameznik in vsaka pot in razvoj posameznika, saj je od vsakega
odvisen celoten razvoj.
Vsakdo je del celotnega razvoja in to ne le pasivni, temvec aktivni del.
Vsakdo prispeva s svojim zivljenjem, s svojimi dejanji, koraki, razvojem
... svoj del k skupnemu razvoju. To je zelo pomembno sporocilo oziroma,
zelo pomembno bi bilo, da bi se vsi tega zavedali, saj bi bolj odgovorno
gledali na svoja zivljenja in na svoj osebni razvoj. Gre namrec za vecplastnost.
Ce oviramo sami sebe in si ne dovolimo rash, s tem ne oviramo samo sebe,
temvec oviramo splosni napredek.
To niso groznje, nimam takega namena, sploh ne, saj se zavedam, da groznje
niso prava pot do uspeha. Hocem le povedati, da se ljudje premalo zavedate,
kako pomembni ste in kako dragocen je vsak posameznik, kaksno bogastvo
nosite v sebi in kako potrebni ste. Hkrati pa, kako usodno lahko vplivate
in kaksen vpliv imate na celoto. Kaksno moc nosite v sebi, pa se tega
ne zavedate!
Najpomembneje pa je vedeti, da ste najprej posamezniki in sele nato kot
posamezniki povezani v celoto.
Na to nacin, da se stapljate v mnozico, preveckrat pozabljate nase kot
na posameznike. S tem se umikate odgovornostim in bezite pred njimi. Hkrati
pa z odgovornostmi, za katere mislite, da se jim na to nacin izognete,
izgubljate sebe, svojo moc in svojo identiteto.
Vedno bi morali najprej sami biti zakljucena celota, da bi se lahko vkljucili
v neko drugo celoto. Ta pa je kot del neke vecje celote spet lahko celota
zase.
Ce je en sam delcek znotraj ene teh celot sibak, nezakljucen, ce ni v
toku, ni v svojih tirih, se celota zrusi. Skratka, najprej se morate nauciti
skrbeti zase in
za svoj razvoj; dokler tega niste sposobni, ne morete naprej.
Seveda nihce ne pricakuje, da boste vsi enako delovali. Ljudje ste namrec
na razlicnih stopnjah razvoja, na razlicnih nivojih in vsakdo mora slediti
temu razvoju, zato imate vsak svojo nalogo, primerno svoji stopnji razvoja.
Nihce ne pricakuje, da boste dosegli isto stopnjo razvoja. Saj prav v
tem je car celote, da se neenaki deli med seboj povezejo, si s tem pomagajo
in se bogatijo.
To je smisel celotnega razvoja, da se povezujete med seboj in s tem drug
drugemu dajete, kar potrebujete. Zivljenje je popolno, tako kot je popoln
kozmos, katerega del ste. In kot ste vi sami popolni, le da se tega ne
zavedate, ali pa si nocete priznati."
Sporocilo angela Mihaela, ki ga je Ana Pogacnik sprejela 9. novembra
1997:
"Ljubezen je v resnici precej sirsi pojem kot ga vi uporabljate.
Ne pomeni le, imeti nekaj ali nekoga rad oziroma ga ljubiti, temvec pomeni
zivljenje.
Ljubezen je pravzaprav osnovni delec vsega, kar nas obdaja. Je nekaksen
atom, iz katerega je zgrajen suet, ki ga poznate. Pravzaprav gre za vibracijo,
za energijo, ki pa ima neverjetno moc. To je najbolj neposredna, zgoscena
energija, kar jih je. To je tista prava zivljenjska moc, oziroma energija,
ki to presune, se to res v srcu dotakne, ko jo zacutis. Je svetloba, ki
to lahko v se tako tezkem trenutku "objame" in ti da novih moci
in novega zagona. Pravzaprav ni besed, s katerimi bi se dalo opisati to
lepoto, to precudoviti suet, milino in moc, ki jo Ijubezen zaobjema. Skratka,
z eno besedo, ljubezen je zivljenje.
Sploh ne veste, kako je lahko zivljenje preprosto in lepo, ce se mate
vkljuciti v tok zivljenja kot Ijubezni. Predvsem gre za drugacen pogled
na zivljenje in na use kar je v zvezi z njim. V cloveku se odprejo novi
pogledi in nove dimenzije zivljenja, ki so bile prej zaprte. Zivljenje
res postane igra zivljenja, v kateri nastopate, zato da se ucite, spoznavate
in skozi to rastete. Zivljenje ni vec le skupek dogodkov, povezanih v
nekaksno kaoticno celoto, ki jo skusate voditi po nekih zacrtanih tirnicah.
Pravila, ki ste jih postavili v casu, preko tradicij, vzgoje, civilizacije,
v kateri zivite, niso vec tako toga, temvec postanejo bolj relativna in
ne tako obvezujoca ..."
Vsakemu, res vsakemu cloveku pripada nezamenljivo mesto v okviru clovestva
kot celote.
Eno od Mihaelovih sporocil, zanikujocih delitveni vzorec, sem v cetrtem
poglavju ze navedel; Ana Pogacnik ga je sprejela 15. 9. 1996. Drugega
je zapisala 22. septembra istega leta, tri dni preden sem v Berlinu dozivel
opisane sanje. Podajam ga v obliki povzetka:
- Vsak clovek predstavlja kamencek v mozaiku celotnega clovestva. Za
celoto je vsak posameznik enako pomemben in je vsem drugim enakovreden.
- Posamezen clovek predstavlja zakljuceno celoto, ki neprestano nabira
izkusnje in informacije, jih predeluje in daje drugim. Tako nastane
nekaksna "mreza" vecje celote, v katero smo vpeti. Postanemo
prevodniki za energijo, ki krozi med nami.
- Omrezje s katerim smo povezani, je natancno izdelano, tako da posameznik
lahko naveze prav tiste stike in dobi dolocene informacije, ki so mu
v nekem trenutku potrebni za njegov razvoj.
- Kakovost povezav med posameznimi Ijudmi je odvisna od izkusenj, ki
si jih delimo na ravni dus. Odvisna je tudi od izkusenj in sporocil,
ki jih potrebujemo.
- Nikogar ne srecamo kar tako in z nikomer nismo povezani slucajno.
Vsakdo nam prinasa sporocilo, odvisno je le, kako ga sprejmemo, kako
poglobljeno je to spoznanje in na kaksnem nivoju je nas odnos s to osebo.
- Nauciti se je treba soljudi sprejemati kot sporocilo in torej kot
dar. Zavedati pa se je tudi treba, da smo mi sporocilo - dar - drugim.
- Tako se naucimo gledati suet okrog sebe in soljudi kot vecrazseznosten
organizem, ki vsem udelezencem omogoca, da nabirajo ptrebne izkusnje
in da rastejo.
- Da bi se lahko vkljucili v to tok zivljenja, pa moramo najprej seci
v svojo notranjost in doseci ustrezno raven izkusenj in zavednosti,
da smo lahko kos tem spoznanjem.
mi je zal za pofrderbane csz-je
gape
|