Temperatura na Antarktiki se je v zadnjih 50 letih presenetljivo povečala
za 2,5 stopinje Celzija, kar pomeni dvakrat hitrejše naraščanje temperature
kot drugod po svetu. Od leta 1950 se je območje, stalno prekrito z ledom,
zmanjšalo za 45 odstotkov, jezera so brez ledene skorje mesec dni dlje,
temperatura vode v jezerih se je samo v zadnjih 20 letih zvišala za celo
stopinjo, povprečna temperatura jezer pa se je povečevala trikrat hitreje
kot temperatura zraka. Trije največji ledeniki na Antarktiki so se samo
v zadnjih 10 letih stanjšali za 45 metrov, 150 kubičnih kilometrov ledu
se je stalilo v ocean. Če bi se led popolnoma stalil, kar se lahko po
sedanjih trendih zgodi v 150 letih, bi se lahko samo zaradi tega gladiria
morja po vsem svetu dvignila za več kot meter. Druge študije kažejo, da
se bo gladina morja v tem stoletju dvignila za pol metra samo zaradi podnebnih
sprememb po svetu in povečanega črpanja podtalnice. Če pa bi upoštevali
še taljenje ledu na Antarktiki, bi se gladina dvignila za meter in pol.
"Vedeli smo, da se je proces taljenja ledu začel, a smo bili prepričani,
da bi za to, da se posamezna ledena plošča razdrobi, moralo miniti slabih
sto let. V raziskavi sem dokumentiral, kako sta se ledeni plošči Larsen
A in Larsen B razgradili v borih desetih letih, preostalim grozi enaka
usoda," je izjavil strokovnjak za ledenike iz univerze v Coloradu
Ted Scambos. Domneva, da k tako hitremu drobljenju ledenih plošč v veliki
meri pripeva voda z nekoliko višjo temperaturo. Ta steče v razpoke ledenih
plošč in učinkuje kot ogromna sekira, ki razkolje ledeno gmoto.
Če bi se gladina morja zvišala samo za pol metra, bi države z nizko nadmorsko
višino, kot je denimo Bangladeš, izgubile 17 odstotkov svojega ozemlja,
pri meter višji gladini pa kar polovico površine. Izginila bi vrsta otoških
državic, milijoni ljudi, ki živijo ob deltah velikih rek (Misisipija,
Rena, Nila, Amazonke, Gangesa...), bi se morali preseliti, veliko škodo
bi utrpela velika prištaniška mesta po svetu, zaradi višje gladine morja
bi imeli težave v gosto naseljenih nižinskih predelih Nizozemske, Belgije
in Nemčije. Tudi Slovenija ne bi ostala neprizadeta. Naraščanje morske
gladine bi prizadelo obalna mesta, Matjaž Ravnik z Inštituta Jožefa Stefana
omenja Piran in Sečoveljske soline, ki bi ju morje zalilo najprej.
Satelitska slika Antarktike kaže, kako se je v zadnjih letih spreminjala
podoba te ledene celine.
ALENKA VILFAN ; dnevnik ; 21.3.2002